Kazalo
81 odnosi: Aargau, Agri decumates, Alemanija, Alzacija, Amijan Marcelin, Augsburg, Avrelijan, Avstrija, Švabska, Švabska vojvodina, Švica, Baden-Württemberg, Basel, Bavarska, Bitka pri Tolbiacu, Bodensko jezero, Bregenz, Clermont-Ferrand, Commentarii de bello Gallico, Donava, Fibula, Franki, Frankovsko cesarstvo, Fredegarjeva kronika, Gaj Julij Cezar, Galija, Gardsko jezero, Gornja Germanija, Goti, Gracijan, Hati (germansko pleme), Hermunduri, Hessen, Historia Augusta, Investiturni boj, Julijan (rimski cesar), Karakala, Karel Plešasti, Karel Veliki, Kasij Dion, Kelti, Klavdij II. Gotski, Klodvik I., Konstanca, Konstancij Klor, Kvadi, Laba, Langobardi, Limes, Ludvik Nemški, ... Razširi indeks (31 več) »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Alemani in Aargau
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Alemani in Agri decumates
Alemanija
Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.
Poglej Alemani in Alemanija
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Alemani in Alzacija
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Alemani in Amijan Marcelin
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Alemani in Augsburg
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Poglej Alemani in Avrelijan
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Alemani in Avstrija
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Poglej Alemani in Švabska
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Alemani in Švabska vojvodina
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Alemani in Švica
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Alemani in Baden-Württemberg
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Alemani in Basel
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Alemani in Bavarska
Bitka pri Tolbiacu
Bitka pri Tolbiacu, znana tudi kot bitka pri Zülpichu, je bila bitka med Franki pod kraljem Klodvikom I. in Alemani, ki se je zgodila leta 496 v Porenju.
Poglej Alemani in Bitka pri Tolbiacu
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Alemani in Bodensko jezero
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Alemani in Bregenz
Clermont-Ferrand
Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.
Poglej Alemani in Clermont-Ferrand
Commentarii de bello Gallico
Galija v 1. stoletju pred našim štetjem Commentarii de bello Gallico (slovensko: Komentarji galskih vojn ali Zapiski iz galskih vojn), pogosto tudi De bello Gallico, književno delo rimskega vojskovodja in politika Julija Cezarja iz 50.
Poglej Alemani in Commentarii de bello Gallico
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Alemani in Donava
Fibula
Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.
Poglej Alemani in Fibula
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Alemani in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Alemani in Frankovsko cesarstvo
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Poglej Alemani in Fredegarjeva kronika
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Alemani in Gaj Julij Cezar
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Alemani in Galija
Gardsko jezero
Gardsko jezero je jezero ledeniškega nastanka v Italiji.
Poglej Alemani in Gardsko jezero
Gornja Germanija
Gornja Germanija (latinsko: Germania Superior), provinca Rimskega cesarstva.
Poglej Alemani in Gornja Germanija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Alemani in Goti
Gracijan
Gracijan je moško osebno ime.
Poglej Alemani in Gracijan
Hati (germansko pleme)
Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.
Poglej Alemani in Hati (germansko pleme)
Hermunduri
svebskih ljudstev so rdeča, drugih Irminonov pa škrlatna Hermunduri, Hermanduri, Hermunduli, Hermonduri ali Hermonduli so bili germansko pleme, od 1.
Poglej Alemani in Hermunduri
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Alemani in Hessen
Historia Augusta
Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.
Poglej Alemani in Historia Augusta
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Alemani in Investiturni boj
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Alemani in Julijan (rimski cesar)
Karakala
Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.
Poglej Alemani in Karakala
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Alemani in Karel Plešasti
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Alemani in Karel Veliki
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Alemani in Kasij Dion
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Alemani in Kelti
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Alemani in Klavdij II. Gotski
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Alemani in Klodvik I.
Konstanca
Konstanca je lahko.
Poglej Alemani in Konstanca
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Alemani in Konstancij Klor
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Alemani in Kvadi
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Alemani in Laba
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Alemani in Langobardi
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Alemani in Limes
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Poglej Alemani in Ludvik Nemški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Alemani in Ludvik Pobožni
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Alemani in Mainz
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Alemani in Majordom
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Alemani in Markomani
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Alemani in Merovingi
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Alemani in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Alemani in Nemščina
Nerva
Nerva, rimski cesar, * 8. november 30, † 27. januar 98.
Poglej Alemani in Nerva
Odin
islandski rokopis iz 18. stoletja Odin s svojima dvema krokarjema Odin (včasih imenovan tudi Wodan) je bil v nordijski mitologiji vrhovni bog.
Poglej Alemani in Odin
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Alemani in Pad
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Alemani in Predarlska
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Alemani in Ptolemaj
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Alemani in Publij Kornelij Tacit
Publij Septimij Geta
Geta (latinsko), 23. cesar Rimskega cesarstva kot sovladar s svojim očetom Septimijem Severjem (198-211) in svojim starejšim bratom Karakalo (209-211), dokler ni bil na njegov ukaz ubit, * 7. marec 189, † 19. december 211.
Poglej Alemani in Publij Septimij Geta
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Alemani in Ren
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Alemani in Retija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Alemani in Rimsko cesarstvo
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Alemani in Runa
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Alemani in Samostan Reichenau
Schwarzwald
Schwarzwald je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in leži blizu meje s Francijo in Švico.
Poglej Alemani in Schwarzwald
Sinkretizem
Sinkretizem (grško synkretizmos pomeni združitev) je spajanje različnih, tudi nasprotnih verovanj ter prepričanj.
Poglej Alemani in Sinkretizem
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Alemani in Spodnja Germanija
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Alemani in Strasbourg
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Alemani in Svebi
Teodebald
Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.
Poglej Alemani in Teodebald
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Alemani in Trajan
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Alemani in Turingija
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Alemani in Valentinijan I.
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Alemani in Verdunska pogodba
Vojvodina
Vojvodina (tudi vojvodstvo) je tip družbene ureditve, v kateri vlada vojvoda oz.
Poglej Alemani in Vojvodina
Wiesbaden
Središče mesta iz zraka Wiesbaden je glavno mesto dežele Hessen v osrednji Nemčiji z 278.474 prebivalci (stanje 31. december 2019; primerljiv z Ljubljano) in obenem drugo največje mesto te dežele za Frankfurtom.
Poglej Alemani in Wiesbaden