Odpri v Google MapsKazalo
84 odnosi: Alemani, Alpe, Avstrija, Švica, Ženevsko jezero, Črno morje, Baden-Württemberg, Baltsko morje, Basel, Bavarska, Blatno jezero, Bregenz, Bronasta doba, Domači vrabec, Donava, Evropska ščuka, Fen (veter), Flotilja, Glarnske Alpe, Gomilno grobišče, Halštatska kultura, Helveti, Hiša na kolih, Jelševec (rak), Jezerska zlatovčica, Kamena doba, Kanal Ren-Majna-Donava, Kelti, Konstanški koncil, Konstanca, Nemčija, Kormoran, Kos (ptič), Kukavičevke, Kultura linearne trakaste keramike, Laba, Latenska kultura, Ledena doba, Lindau, Linj, Lipan, Liska, Mainau, Megla, Mezolitik, Mlakarica, Močvirski svišč, Morena, Muzej kolišč Unteruhldingen, Navadni koščak, Nemčija, ... Razširi indeks (34 več) »
- Jezera v Švici
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Bodensko jezero in Alemani
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Bodensko jezero in Alpe
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Bodensko jezero in Avstrija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Švica
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Poglej Bodensko jezero in Ženevsko jezero
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Bodensko jezero in Črno morje
Baden-Württemberg
Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.
Poglej Bodensko jezero in Baden-Württemberg
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Bodensko jezero in Baltsko morje
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Bodensko jezero in Basel
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Bodensko jezero in Bavarska
Blatno jezero
Satelitska slika Blatnega jezera Opatijska cerkev na polotoku Tihany Blatno jezero (madžarsko Balaton, nemško Plattensee) je jezero v zahodnem delu Madžarske in hkrati tudi največje jezero v srednji Evropi.
Poglej Bodensko jezero in Blatno jezero
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Bodensko jezero in Bregenz
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Bodensko jezero in Bronasta doba
Domači vrabec
Domači vrabec, pogosto samo vrabec (znanstveno ime Passer domesticus) je majhen ptič pevec iz družine vrabcev, ki izvorno živi v večjem delu Evrope in Azije, s pomočjo človeka pa je poselil tudi druge celine in je za kokošjo najbolj razširjen ptič na svetu.
Poglej Bodensko jezero in Domači vrabec
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bodensko jezero in Donava
Evropska ščuka
Evropska ali navadna ščuka (znanstveno ime Esox lucius) je vrsta roparskih rib iz družine ščuk, ki je razširjena po Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Rekordna ščuka, po pravilih IGFA, je bila ujeta 16. oktobra 1986 v jezeru Greffern v Nemčiji. Tehtala je 25 kg. Rekord za najdaljšo ščuko pa ista organizacija, priznava primerku, ki so ga ujeli 1.
Poglej Bodensko jezero in Evropska ščuka
Fen (veter)
Fen (veter) je topel, suh, sunkovit veter, ki piha z gorskih pobočji navzdol v zavetrne doline predvsem srednje Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Fen (veter)
Flotilja
Flotilja (fran. Flottille, pomanjševalnica iz flotte.
Poglej Bodensko jezero in Flotilja
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Poglej Bodensko jezero in Glarnske Alpe
Gomilno grobišče
Gomilni grobovi ali tumulus (iz latinskega glagola tumēre.
Poglej Bodensko jezero in Gomilno grobišče
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Bodensko jezero in Halštatska kultura
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Bodensko jezero in Helveti
Hiša na kolih
Hiša na kolih (množina imenovana tudi kolišče) je hiša, ki je postavljena na kole (pilote) nad površino tal ali vodnih teles.
Poglej Bodensko jezero in Hiša na kolih
Jelševec (rak)
Jelševec (znanstveno ime Astacus astacus) je ogroženi rak deseteronožec, ki živi v evropskih sladkih vodah.
Poglej Bodensko jezero in Jelševec (rak)
Jezerska zlatovčica
Jezerska zlatovčica (znanstveno ime Salvelinus umbla) je vrsta postrvi, ki je naravno razširjena v Alpskih jezerih Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Jezerska zlatovčica
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Bodensko jezero in Kamena doba
Kanal Ren-Majna-Donava
Kanal Ren–Majna–Donava (nemško Rhein-Main-Donau-Kanal, imenovan tudi Kanal Majna–Donava, RMD-kanal ali Evropski kanal) na Bavarskem v Nemčiji povezuje reki Majno in Donavo z evropskimi vodotoki in teče od Bamberga prek Nürnberga do Kelheima.
Poglej Bodensko jezero in Kanal Ren-Majna-Donava
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Bodensko jezero in Kelti
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Bodensko jezero in Konstanški koncil
Konstanca, Nemčija
Konstanca (nemško Konstanz; latinsko Constantia) je univerzitetno mesto z ok.
Poglej Bodensko jezero in Konstanca, Nemčija
Kormoran
Kormorán, tudi veliki kormoran (znanstveno ime Phalacrocorax carbo), je ptič iz družine kormoranov, ki gnezdi po večjem delu starega sveta in na vzhodnih obalah Severne Amerike.
Poglej Bodensko jezero in Kormoran
Kos (ptič)
Kós (znanstveno ime Turdus merula) je ptica pevka, zelo pogosta v Evropi in Sloveniji.
Poglej Bodensko jezero in Kos (ptič)
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Bodensko jezero in Kukavičevke
Kultura linearne trakaste keramike
Kultura linearne trakaste keramike je pomembna kultura v neolitiku (pozna kamena doba) Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Kultura linearne trakaste keramike
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Laba
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Bodensko jezero in Latenska kultura
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Bodensko jezero in Ledena doba
Lindau
Lindau (nemško Lindau (Bodensee), Lindau am Bodensee) je večje mesto in otok na vzhodni strani Bodenskega jezera (Bodensee v nemščini) na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Bodensko jezero in Lindau
Linj
Linj (znanstveno ime Tinca tinca) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Poglej Bodensko jezero in Linj
Lipan
Lipan (znanstveno ime Thymallus thymallus) je sladkovodna riba iz družine postrvi.
Poglej Bodensko jezero in Lipan
Liska
Liska (tudi črna liska, znanstveno ime Fulica atra) je vodna ptica iz družine tukalic (Rallidae).
Poglej Bodensko jezero in Liska
Mainau
Mainau, imenovan tudi Mav(e)no(w), Maienowe (leta 1242), Maienow (leta 1357), Maienau, Mainowe (leta 1394) in Mainaw (leta 1580) je otok v Bodenskem jezeru (na južni obali Überlinger See blizu mesta Konstanca, Baden-Württemberg, Nemčija).
Poglej Bodensko jezero in Mainau
Megla
Megla zmanjšuje vidljivost – dve fotografiji prikazujeta primerjavo med vidljivostjo na sončni dan (levo) in na megleni dan (desno) Meglà (in mègla tudi megla) je oblak v dotiku s tlemi.
Poglej Bodensko jezero in Megla
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Bodensko jezero in Mezolitik
Mlakarica
Mlakarica (znanstveno ime Anas platyrhynchos; tudi divja raca) je pogosta in široko razprostranjena predstavnica rac, ki gnezdi v zmernih in subtropskih predelih Azije, Evrope, Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije.
Poglej Bodensko jezero in Mlakarica
Močvirski svišč
Močvirski svišč (znanstveno ime Gentiana pneumonanthe) je trajnica iz družine sviščevk.
Poglej Bodensko jezero in Močvirski svišč
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Bodensko jezero in Morena
Muzej kolišč Unteruhldingen
Muzej kolišč Unteruhldingen (nemško Pfahlbaumuseum Unteruhldingen) je arheološki muzej na prostem ob Bodenskem jezeru s pripadajočo muzejsko stavbo v občini Uhldingen-Mühlhofen v okrožju Bodensko jezero v Baden-Württembergu, ki predstavlja arheološke najdbe in kopije kolišč iz kamene in bronaste dobe.
Poglej Bodensko jezero in Muzej kolišč Unteruhldingen
Navadni koščak
Navadni koščak (znanstveno ime Austropotamobius torrentium) je vrsta sladkovodnih rakov, ena najbolj ogroženih evropskih vrst rakov deseteronožcev, ki je tudi v Sloveniji uvrščen na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Poglej Bodensko jezero in Navadni koščak
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Bodensko jezero in Nemčija
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Bodensko jezero in Neolitik
Novi vek
Novi vek je zgodovinsko časovno obdobje, ki se je začelo leta 1492 z odkritjem Amerike ter končalo s koncem prve svetovne vojne leta 1918.
Poglej Bodensko jezero in Novi vek
Otok Reichenau
Otok Reichenau je otok v Bodenskem jezeru v južni Nemčiji.
Poglej Bodensko jezero in Otok Reichenau
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Bodensko jezero in Paleolitik
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Bodensko jezero in Plinij starejši
Ploščič
Ploščič (znanstveno ime Abramis brama) je sladkovodna riba iz družine krapovcev.
Poglej Bodensko jezero in Ploščič
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.
Poglej Bodensko jezero in Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Bodensko jezero in Predarlska
Priba
Priba (znanstveno ime Vanellus vanellus) je ptič iz družine deževnikov, ki gnezdi v območjih Evrazije z zmernim podnebjem, izven obdobja gnezditve pa se odseli južneje, do Severne Afrike, Indije in delov Kitajske.
Poglej Bodensko jezero in Priba
Primorski koščak
Primorski koščak, tudi koščenec, (znanstveno ime Austropotamobius pallipes) je ogroženi rak deseteronožec, ki živi v evropskih sladkih vodah.
Poglej Bodensko jezero in Primorski koščak
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Bodensko jezero in Publij Kornelij Tacit
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Bodensko jezero in Razsvetljenstvo
Rečna jegulja
Rečna jegulja (znanstveno ime Anguilla anguilla) tudi evropska jegulja je vrsta jegulje, kači podobna žival.
Poglej Bodensko jezero in Rečna jegulja
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Bodensko jezero in Ren
Renski ledenik
Iztoki iz Renskega ledenika med riško hladno dobo z izvirnim sistemom reke Donave je bilo blokirano Renski ledenik, znan tudi kot ledenik Ren-Linth, je bil ledenik v Appenzelskih Alpah, ki je močno vplival na topografijo vzhodne švicarske planote in zgornje Švabske (Nemčija) daleč severno od Bodenskega jezera.
Poglej Bodensko jezero in Renski ledenik
Renski slapovi
Pogled na Renske slapove z Veliko skalo na sredi Rena Renski slapovi so največji slapovi v Evropi.
Poglej Bodensko jezero in Renski slapovi
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Bodensko jezero in Rimsko cesarstvo
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Bodensko jezero in Samostan Reichenau
Siva čaplja
Siva čaplja (znanstveno ime Ardea cinerea) je vrsta ptice iz družine čapelj (Ardeidae), razširjena po Evropi, Afriki in Aziji do nadmorskih višin okoli 1000 m, v glavnem pa v zmernem pasu.
Poglej Bodensko jezero in Siva čaplja
Slapniki
Slápniki (tudi slapníki, znanstveno ime Gaviiformes) so red ptic, v katerega običajno uvrščamo le istoimensko družino slapnikov (Gaviidae).
Poglej Bodensko jezero in Slapniki
Smuč
Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.
Poglej Bodensko jezero in Smuč
Som
Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.
Poglej Bodensko jezero in Som
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Bodensko jezero in Starorimska civilizacija
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Bodensko jezero in Staufovci
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Bodensko jezero in Svebi
Taščica
Táščica (znanstveno latinsko ime Erithacus rubecula) je mala ptica iz reda pevcev in družine muharjev.
Poglej Bodensko jezero in Taščica
Taunus
Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.
Poglej Bodensko jezero in Taunus
Velika sinica
Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.
Poglej Bodensko jezero in Velika sinica
Vojna druge koalicije
Druga koalicija (1798-1800) označuje drugo večje vojaško sodelovanje več evropskih držav v boju proti revolucionarnemu Francoskemu konzulatu.
Poglej Bodensko jezero in Vojna druge koalicije
Vrbji kovaček
Vrbji kovaček ali vrbja listnica (znanstveno ime Phylloscopus collybita) je majhen in pogost ptič pevec iz družine penic, ki gnezdi v odprtih gozdovih zmernega dela Evrope in Azije.
Poglej Bodensko jezero in Vrbji kovaček
Zvonec (ptica)
Zvonec (znanstveno ime Bucephala clangula) je dokaj majhna ptica iz družine plovcev (Anatidae).
Poglej Bodensko jezero in Zvonec (ptica)
1 E10 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 10.000 in 100.000 km².
Poglej Bodensko jezero in 1 E10 m²
1 E10 m³
Za lažjo predstavo redov velikosti različnih prostornin je tu seznam prostornin med 10 km³ in 100 km³.
Poglej Bodensko jezero in 1 E10 m³
1 E8 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 in 1000 km².
Poglej Bodensko jezero in 1 E8 m²
Glej tudi
Jezera v Švici
Prav tako znan kot Jezero Constance.