Kazalo
49 odnosi: Alpe, Anatolija, Antoninov zid, Arheologija, Švica, Češka, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Broška, Bron, Burgundija (regija), Dačani, Delfi, Dendrokronologija, Donava, Etruščani, Fibula, Francija, Frankfurt ob Majni, Gaj Julij Cezar, Galatija (rimska provinca), Galci, Galija, Geolog, Gundestrupski kotel, Hadrijanov zid, Halštatska kultura, Herodot, Italija, Kelti, Keltska umetnost, Krater (posoda), La Tene, Ljubljansko barje, Marna, Marne, Marseille, Mozela, Oppidum, Porenje, Preplet (umetnost), Ren, Rimsko cesarstvo, Rona, Saona, Skiti, Starorimska civilizacija, Termoluminiscenca, Triskelion, Zlato.
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Latenska kultura in Alpe
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Latenska kultura in Anatolija
Antoninov zid
Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.
Poglej Latenska kultura in Antoninov zid
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Latenska kultura in Arheologija
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Latenska kultura in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Latenska kultura in Češka
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Latenska kultura in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Broška
Nemška broška iz poldragih kamnov Broška je okrasna naprsna zaponka iz plemenitih kovin, dragih in poldragih kamnov, štrasa, keramike in usnja.
Poglej Latenska kultura in Broška
Bron
Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.
Poglej Latenska kultura in Bron
Burgundija (regija)
Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.
Poglej Latenska kultura in Burgundija (regija)
Dačani
Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.
Poglej Latenska kultura in Dačani
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Latenska kultura in Delfi
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Poglej Latenska kultura in Dendrokronologija
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Latenska kultura in Donava
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Latenska kultura in Etruščani
Fibula
Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.
Poglej Latenska kultura in Fibula
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Latenska kultura in Francija
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Latenska kultura in Frankfurt ob Majni
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Latenska kultura in Gaj Julij Cezar
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Poglej Latenska kultura in Galatija (rimska provinca)
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Latenska kultura in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Latenska kultura in Galija
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Latenska kultura in Geolog
Gundestrupski kotel
Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.
Poglej Latenska kultura in Gundestrupski kotel
Hadrijanov zid
Hadrijanov zid je dolg 117 km Lega Hadrijanovega in Antoninovega zidu Hadrijanov zid je utrdba, zgrajena leta 122 n.š.
Poglej Latenska kultura in Hadrijanov zid
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Latenska kultura in Halštatska kultura
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Latenska kultura in Herodot
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Latenska kultura in Italija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Latenska kultura in Kelti
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Latenska kultura in Keltska umetnost
Krater (posoda)
Krater, odkrit na akropoli v Mikenah. prikazuje oborožene vojake; 1200–1100 pr. n. št., Narodni arheološki muzej Atene Krater (grško κρατήρ, kratēr, iz glagola κεράννυμι, keránnymi – 'mešati') je bila velika posoda v antični Grčiji, posebej namenjena mešanju vina in vode.
Poglej Latenska kultura in Krater (posoda)
La Tene
Prikaz kultur Hallstatt in La Tène. Izvorno Hallstattsko območje (800 pr. n. št.) je prikazano v rumeni, vplivno območje do 500 pr. n. št. pa v svetlo rumeni barvi. Izvorno območje kulture La Tène (450 pr. n. št.) prikazuje zelena, domnevno vplivno območje do leta 50 pr.
Poglej Latenska kultura in La Tene
Ljubljansko barje
Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.
Poglej Latenska kultura in Ljubljansko barje
Marna
Marna (francosko Marne) je reka v severni Franciji, desni pritok Sene.
Poglej Latenska kultura in Marna
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Latenska kultura in Marne
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Latenska kultura in Marseille
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Poglej Latenska kultura in Mozela
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Latenska kultura in Oppidum
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Latenska kultura in Porenje
Preplet (umetnost)
V vizualnih umetnostih je preplet dekorativni element, ki se je uporabljal v srednjeveški umetnosti.
Poglej Latenska kultura in Preplet (umetnost)
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Latenska kultura in Ren
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Latenska kultura in Rimsko cesarstvo
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Latenska kultura in Rona
Saona
Saona (francosko Saône, provansalsko Sona) je reka v vzhodni Franciji, desni pritok Rone.
Poglej Latenska kultura in Saona
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Latenska kultura in Skiti
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Latenska kultura in Starorimska civilizacija
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').
Poglej Latenska kultura in Termoluminiscenca
Triskelion
Triskelion ali triskel je motiv, sestavljen iz trojne spirale, ki kaže rotacijsko simetrijo.
Poglej Latenska kultura in Triskelion
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Latenska kultura in Zlato