Kazalo
23 odnosi: Azija, BirdLife International, Carl Linnaeus, Evropa, Gosenica, Kokosova palma, Menišček, Meso, Pajki, Pevci, Polži, Pravi rilčkarji, Ptiči, Sadje, Sečoveljske soline, Sibirija, Sinice, Slovenija, Stenice, Strunarji, Vretenčarji, Znanstvena klasifikacija živih bitij, 1758.
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Velika sinica in Azija
BirdLife International
Znak BirdLife International (sprva International Council for Bird Preservation, slovensko Mednarodni odbor za varovanje ptic) je mednarodna naravovarstvena organizacija, ki deluje na področju zaščite ptic in njihovih habitatov.
Poglej Velika sinica in BirdLife International
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Velika sinica in Carl Linnaeus
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Velika sinica in Evropa
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Velika sinica in Gosenica
Kokosova palma
Kokosova palma (znanstveno ime Cocos nucifera) je najpomembnejša kulturna rastlina v tropskem pasu.
Poglej Velika sinica in Kokosova palma
Menišček
Menišček (znanstveno ime Parus ater) je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).
Poglej Velika sinica in Menišček
Meso
Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.
Poglej Velika sinica in Meso
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Velika sinica in Pajki
Pevci
Pévci (znanstveno ime Passeriformes) so velikanski red ptic.
Poglej Velika sinica in Pevci
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Velika sinica in Polži
Pravi rilčkarji
Slika rilčkarja pod elektronskim mikroskopom Pravi rilčkarji (znanstveno ime Curculionidae) so največja družina iz naddružine rilčkarjev, ki obsega več kot 60.000 vrst po celem svetu.
Poglej Velika sinica in Pravi rilčkarji
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Velika sinica in Ptiči
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Velika sinica in Sadje
Sečoveljske soline
Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.
Poglej Velika sinica in Sečoveljske soline
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Velika sinica in Sibirija
Sinice
Sinice (znanstveno ime Paridae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po večjem delu sveta razen Južne Amerike in Oceanije.
Poglej Velika sinica in Sinice
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Velika sinica in Slovenija
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Velika sinica in Stenice
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Velika sinica in Strunarji
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Velika sinica in Vretenčarji
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Velika sinica in Znanstvena klasifikacija živih bitij
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Velika sinica in 1758
Prav tako znan kot Parus major.