Kazalo
140 odnosi: Alzheimerjeva bolezen, Ameriški prirodoslovni muzej, Ameriški staroselci, Aminokislina, Antarktika, Anton Polenec, Aorta, Aposematizem, Arahnologija, Atena, Atrax robustus, Azija, Živali, Členonožci, Bagheera kiplingi, Barvni vid, Bazalna presnova, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Carl Alexander Clerck, Cvet, Devon (geološka doba), Dihala, Družina (biologija), Dušik, Encim, Endemit, Evolucija, Evropa, Feromon, Fiziologija, Fobija, Fosil, Ganglij, Gen, Giovanni Antonio Scopoli, Golovec, Gosenica, Gozd, Grščina, Grška mitologija, Gvanin, Habitat, Hemocianin, Hemolimfa, Hidrostatični tlak, Infarkt, Izločala, Jajčece, Jajce, Jantar, ... Razširi indeks (90 več) »
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Pajki in Alzheimerjeva bolezen
Ameriški prirodoslovni muzej
Glavni vhod Ameriški prirodoslovni muzej (kratica AMNH) je eden največjih in najbolj znanih prirodoslovnih muzejev na svetu.
Poglej Pajki in Ameriški prirodoslovni muzej
Ameriški staroselci
Sujev Amêriški starosélci oziroma Indijánci je naziv za vsa ljudstva, ki so naseljevala Ameriko pred prihodom evropskih kolonizatorjev.
Poglej Pajki in Ameriški staroselci
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Pajki in Aminokislina
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Pajki in Antarktika
Anton Polenec
Anton Polenec, slovenski zoolog, * 7. oktober 1910, Puštal, † 30. oktober 2000, Kranj.
Poglej Pajki in Anton Polenec
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Poglej Pajki in Aorta
Aposematizem
doi.
Poglej Pajki in Aposematizem
Arahnologija
Arahnologija (grško: αραχνη (arachne) - pajek + λόγος (logos) - veda, znanje) je znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem pajkovcev - pajkov in sorodnih organizmov, kot so ščipalci, paščipalci, klopi, suhe južine idr.
Poglej Pajki in Arahnologija
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Pajki in Atena
Atrax robustus
Atrax robustus je agresiven in zelo strupen pajek iz družine Hexathelidae, ki prebiva na širšem območju Sydneya v Avstraliji.
Poglej Pajki in Atrax robustus
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Pajki in Azija
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Pajki in Živali
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Pajki in Členonožci
Bagheera kiplingi
Bagheera kiplingi je vrsta pajka iz družine skakačev, ki prebiva na območju Medmorske Amerike, predvsem v Mehiki, Kostariki in Gvatemali. Je tipska vrsta za rod Bagheera. Poleg tega je prva znana vrsta pajka, ki se povečini prehranjuje z rastlinsko hrano.Meehan CJ, Olson EJ, Curry RL. (2008). "Exploitation of the Pseudomyrmex–Acacia mutualism by a predominantly vegetarian jumping spider (Bagheera kiplingi)".
Poglej Pajki in Bagheera kiplingi
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Poglej Pajki in Barvni vid
Bazalna presnova
Bazalna presnova ali bazalni metabolizem (znana tudi pod kratico BMR za angleški izraz Basal Metabolic Rate) je stopnja pretvorbe energije v organizmu, ki miruje, ima prazno prebavilo in ni pod temperaturnim stresom, torej je temperatura njegovega okolja enaka njegovi normalni telesni temperaturi.
Poglej Pajki in Bazalna presnova
Biološki inštitut Jovana Hadžija
Biološki inštitut Jovana Hadžija je slovenski inštitut, ki ga je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Pajki in Biološki inštitut Jovana Hadžija
Carl Alexander Clerck
Carl Alexander Clerck, švedski entomolog, arahnolog in akademik, * 1710, † 22. julij 1765.
Poglej Pajki in Carl Alexander Clerck
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Pajki in Cvet
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Pajki in Devon (geološka doba)
Dihala
Dihala ali respiratorni sistem je organski sistem, sestavljen iz specifičnih organov in struktur, ki pri živalih in rastlinah omogoča izmenjavo plinov.
Poglej Pajki in Dihala
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Pajki in Družina (biologija)
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Pajki in Dušik
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Pajki in Encim
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Pajki in Endemit
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Pajki in Evolucija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Pajki in Evropa
Feromon
žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.
Poglej Pajki in Feromon
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Pajki in Fiziologija
Fobija
Fobija (iz grškega korena φόβος, ki pomeni strah) je vrsta anksiozne motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo.
Poglej Pajki in Fobija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Pajki in Fosil
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Pajki in Ganglij
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Pajki in Gen
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Pajki in Giovanni Antonio Scopoli
Golovec
Ljubljanskega gradu). Golovec je gozdnata vzpetina jugovzhodno od centra Ljubljane.
Poglej Pajki in Golovec
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Pajki in Gosenica
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Pajki in Gozd
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Pajki in Grščina
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Pajki in Grška mitologija
Gvanin
Gvanin je dušikova baza, ki se nahaja v nukleotidih.
Poglej Pajki in Gvanin
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Pajki in Habitat
Hemocianin
hemolimfe hobotnice. Hemocianini so dihalni (respiratorni) pigmenti v obliki metaloproteina iz več podenot, na katerih sta vezana dva bakrova iona za reverzibilno vezavo ene kisikove molekule (O2).
Poglej Pajki in Hemocianin
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Pajki in Hemolimfa
Hidrostatični tlak
Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.
Poglej Pajki in Hidrostatični tlak
Infarkt
Infarkt je stanje odmiranja tkiva oz.
Poglej Pajki in Infarkt
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Poglej Pajki in Izločala
Jajčece
Jajčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta).
Poglej Pajki in Jajčece
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Pajki in Jajce
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Pajki in Jantar
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Pajki in Jeklo
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Pajki in Južna Amerika
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Pajki in Jura
Kanibalizem
Braziliji 1557, kot ga je opisal Hans Staden Kanibalízem pomeni prehranjevanje s pripadniki lastne biološke vrste in se običajno nanaša na prehranjevanje ljudi s človeškim mesom (kar imenujemo tudi ljudožêrstvo ali antropofagíja).
Poglej Pajki in Kanibalizem
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Pajki in Karbon
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Pajki in Kisik
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Pajki in Klad
Kloaka
Ptičja kloaka ali zadnjična odprtina (''Buteo jamaicensis''). Kloaka ali stok je neke vrste zadnjična odprtina ki jo imajo nekatere ribe, dvoživke, ptice in plazilci (razen želv) ter stokovci (kljunaš, kljunati ježek).
Poglej Pajki in Kloaka
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Pajki in Kolumbija
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Pajki in Kreda
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Pajki in Krilate žuželke
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Poglej Pajki in Krvni tlak
Latrodektizem
Latrodektizem (tudi nevromiopatični araneizem) je klinični sindrom, ki ga povzroča ugriz katerekoli vrste pajka iz rodu črnih vdov (Latrodectus).
Poglej Pajki in Latrodektizem
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Pajki in Levitev
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Pajki in Ličinka
Matjaž Kuntner
Matjaž Kuntner, slovenski biolog, * 21. oktober 1971, Ljubljana.
Poglej Pajki in Matjaž Kuntner
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Pajki in Metamorfoze
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Pajki in Metulji
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Pajki in Mišica
Mimikrija
os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.
Poglej Pajki in Mimikrija
Minerva (božanstvo)
Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.
Poglej Pajki in Minerva (božanstvo)
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Pajki in Morje
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Pajki in Mravlje
Natezna trdnost
Natezna trdnost (pogosto tudi Rm) je mehanska lastnost materiala, definirana kot maksimalna napetost, ki jo palica iz tega materiala še lahko prenese, preden pride do ireverzibilnih sprememb (plastične deformacije ali pretrganja -- ločimo več vrst nateznih trdnosti).
Poglej Pajki in Natezna trdnost
Natura Sloveniae
Natura Sloveniae je slovenska znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdajata Biotehniška fakulteta v Ljubljani in Nacionalni inštitut za biologijo.
Poglej Pajki in Natura Sloveniae
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Poglej Pajki in Nature
Navadni križevec
Navadni križevec (znanstveno ime Araneus diadematus) je ena najpogostejših in najbolj znanih vrst pajkov v Evropi in Sloveniji.
Poglej Pajki in Navadni križevec
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Pajki in Nekroza
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Pajki in Nektar
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Pajki in Očesce
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Pajki in Obrt
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.
Poglej Pajki in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Pajki in Okončina
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Pajki in Oprsje
Osasti pajek
Osasti oz.
Poglej Pajki in Osasti pajek
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Pajki in Pajkovci
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Pajki in Parjenje
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Pajki in Perm
Peru
Peru Machu Picchu Perú je tretja največja država Južne Amerike za Brazilijo in Argentino.
Poglej Pajki in Peru
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Pajki in Pesticid
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Pajki in Pipalkarji
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Pajki in Plenilstvo
Populacija (biologija)
Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.
Poglej Pajki in Populacija (biologija)
Predalasta pljuča
Johna Henryja Comstocka Predalasta pljuča so tip dihal, kakršna imajo nekateri predstavniki pajkovcev, predvsem ščipalci in pajki.
Poglej Pajki in Predalasta pljuča
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Poglej Pajki in Prst (pedologija)
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Pajki in Ptiči
Ptičji pajki
Ptičji pajki (znanstveno ime Theraphosidae) so družina pajkovcev iz reda pajkov.
Poglej Pajki in Ptičji pajki
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Pajki in Publij Ovidij Naso
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Pajki in Rastlinojedec
Rastlinski opad
Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.
Poglej Pajki in Rastlinski opad
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Pajki in Razred (biologija)
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Pajki in Red (biologija)
Rjavi pajek samotar
Rjavi pajek samotar (znanstveno ime Loxosceles reclusa) je strupeni pajek iz družine Sicariidae, katerega ugriz lahko povzroči obsežno nekrozo tkiva v območju ugriza.
Poglej Pajki in Rjavi pajek samotar
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Pajki in Rod (biologija)
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Pajki in Sečna kislina
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Pajki in Semenčica
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Pajki in Severna Amerika
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Pajki in Simptom
Skakači (pajki)
Skakači (znanstveno ime Salticidae) so družina pajkov, razširjena po vsem svetu, v katero uvrščamo skoraj 6500 vrst iz 667 rodov (po podatkih iz leta 2022).
Poglej Pajki in Skakači (pajki)
Slonokoščena obala
Republika Slonokoščena obala, ali na kratko le Slonokoščena obala, je obmorska država v Zahodni Afriki.
Poglej Pajki in Slonokoščena obala
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Pajki in Slovenija
Sluznica
Histologiški preparat sluznice želodca (antrum) Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov.
Poglej Pajki in Sluznica
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Pajki in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Spolni organ
Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.
Poglej Pajki in Spolni organ
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Pajki in Srce
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Pajki in Svila
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Pajki in Taksonomija
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Pajki in Tapiserija
Tehniška založba Slovenije
Tehniška založba Slovenije (Tehniška založba Slovenije, d.d., skrajšano TZS, d.d.) je slovenska založba s sedežem v Ljubljani, ki se ukvarja z izdajanjem knjig in revij s področja poljudne tehnike in znanosti.
Poglej Pajki in Tehniška založba Slovenije
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Pajki in Tipalnica
Tkalstvo
Tkanje na pokončnih statvah Tkalstvo je bilo poleg lončarstva najpomembnejša domača obrt in dejavnost v Sloveniji.
Poglej Pajki in Tkalstvo
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Pajki in Tkivo
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Pajki in Toksin
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Pajki in Trias
Vibracija
Eden od načinov vibriranja vpetega trama Vibrácija je nihanje fizikalnega sistema okrog ravnovesne lege.
Poglej Pajki in Vibracija
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Pajki in Virusi
Vodni pajek
Vodni pajek (znanstveno ime Argyroneta aquatica) je pajek iz družine Cybaeidae, ki prebiva pod vodo.
Poglej Pajki in Vodni pajek
Volkci
Volkci (znanstveno ime Myrmeleontidae) so družina pravih mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, ki živijo večinoma v sušnih, peščenih okoljih.
Poglej Pajki in Volkci
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Pajki in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Pajki in Vrsta (biologija)
Vrt
Vrt Vrt je manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene.
Poglej Pajki in Vrt
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Pajki in Vzdušnica
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Pajki in Zajedavstvo
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Pajki in Znanost
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Pajki in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Pajki in Zoologija
Zootaxa
Zootaxa (ISSN 1175-5326) je znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, specializirana za področje zoološke taksonomije.
Poglej Pajki in Zootaxa
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Pajki in Zunanji skelet
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Pajki in 18. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Pajki in 20. stoletje
Prav tako znan kot Araneae, Pajek.