Kazalo
52 odnosi: Anglija, Širokolistni rogoz, Češka, Členonožci, Belgija, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Devon (geološka doba), Drevo, Dvoživke, Era, Evropa, Francija, Geološka časovna lestvica, Geologija, Gibanje, Golosemenke, Gospodarstvo, Iglavci, Irska, Kačji pastirji, Konglomerat, Korala, Lapor, Latinščina, Leto, Luskavec, Milijon, Močvirje, Morje, Navadni močerad, Nemčija, Normandija, Ognjenik, Orogeneza, Pajk, Paleozoik, Peščenjak, Perm, Perut, Plazilci, Plenilstvo, Poljska, Praprot, Semič, Premog, Preslica, Rodopi, Seme, Triada, Tropski pas, Uralsko gorovje, ... Razširi indeks (2 več) »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karbon in Anglija
Širokolistni rogoz
Širokolistni rogoz (znanstveno ime Typha latifolia) je značilna vrsta v plitvih do srednje globokih stoječih vodah, večinoma v obrežnem pasu.
Poglej Karbon in Širokolistni rogoz
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Karbon in Češka
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Karbon in Členonožci
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Karbon in Belgija
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Poglej Karbon in Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Karbon in Devon (geološka doba)
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Karbon in Drevo
Dvoživke
Dvoživke (razred Amphibia; iz grških besed αμφις »oboje« in βιος »življenje«) so takson živali, ki vključuje vse živeče tetrapode (štirinoge vretenčarje), ki nimajo amniotskih jajc, so ektotermni (z nestalno telesno temperaturo) in v splošnem del svojega življenja preživijo na kopnem.
Poglej Karbon in Dvoživke
Era
Êra, dôba ali vék je pododdelek eona, po navadi dolgo, časovno obdobje s skupnimi lastnostmi.
Poglej Karbon in Era
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Karbon in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Karbon in Francija
Geološka časovna lestvica
Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.
Poglej Karbon in Geološka časovna lestvica
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Karbon in Geologija
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Karbon in Gibanje
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Karbon in Golosemenke
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Karbon in Gospodarstvo
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Karbon in Iglavci
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Karbon in Irska
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Karbon in Kačji pastirji
Konglomerat
Norveške Kremenov konglomerat v Dovžanovi soteski Konglomerat (izposojenka za sprimek oz. skupek) je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, ki nastane s sprijetjem proda.
Poglej Karbon in Konglomerat
Korala
Različne korale na Velikem koralnem grebenu Barva koral je odvisna od simbiontskih alg in pigmentov, ki jih sintetizirajo same korale. Korale so v splošnem morski nevretenčarji iz skupine koralnjakov (Anthozoa), ki tipično živijo v kolonijah, pritrjenih na morsko dno.
Poglej Karbon in Korala
Lapor
Sicilije Laporovec je vrsta sedimentne kamnine, sive do rumenkaste barve.
Poglej Karbon in Lapor
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Karbon in Latinščina
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Poglej Karbon in Leto
Luskavec
Luskavec (znanstveno ime Lepidodendron) je izumrli rod drevesaste praprotnice.
Poglej Karbon in Luskavec
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Karbon in Milijon
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Karbon in Močvirje
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Karbon in Morje
Navadni močerad
Navadni močerad ali pisani močerad (znanstveno ime Salamandra salamandra) je repata dvoživka.
Poglej Karbon in Navadni močerad
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Karbon in Nemčija
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Karbon in Normandija
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Karbon in Ognjenik
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Karbon in Orogeneza
Pajk
Pajk je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Karbon in Pajk
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Karbon in Paleozoik
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Karbon in Peščenjak
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Karbon in Perm
Perut
peres v ptičji peruti1. primarna letalna peresa, 2. primarna krovna peresa, 3. krilce (''alula''), 4. sekundarna letalna peresa, 5. - 7. večja, srednja in manjša sekundarna krovna peresa, 8. terciarna letalna peresa Perut je sprednja okončina ptic.
Poglej Karbon in Perut
Plazilci
Plazílci (znanstveno ime Reptilia) so vretenčarji, (s hrbtenico iz vretenc) prav tako kot ribe, dvoživke, ptiči in sesalci.
Poglej Karbon in Plazilci
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Karbon in Plenilstvo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Karbon in Poljska
Praprot, Semič
Práprot je naselje v Sloveniji.
Poglej Karbon in Praprot, Semič
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Karbon in Premog
Preslica
Préslica (znanstveno ime Equisetum) je edini živeči rod iz družine presličevk (Equisetaceae).
Poglej Karbon in Preslica
Rodopi
Rodopi (Родопи, Ροδόπη) so gorovje na južnem Balkanu, ki večinoma leži na ozemlju Bolgarije, manjši del pa tudi na severu Grčije.
Poglej Karbon in Rodopi
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Karbon in Seme
Triada
Triáda se lahko nanaša na.
Poglej Karbon in Triada
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Karbon in Tropski pas
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Karbon in Uralsko gorovje
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Poglej Karbon in Vlažnost
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Karbon in Zemlja