Kazalo
55 odnosi: Anemofilija, Aravkarijevke, Avtohtona vrsta, Žuželke, Biček, Bor (drevo), Borovke, Brin, Cvet, Deblo (taksonomija), Dednina, Devon (geološka doba), Drevo, Družina (biologija), Dvokrpi ginko, Ekvator, Entomofilija, Fosil, Gametofit, Ginkovci, Heterosporija, Iglavci, Izumrtje, Karbon, Klad, Kljunavci, Kritosemenke, Mamutovec, Metulji, Mezozoik, Nektar, Oploditev, Opraševanje, Parafilija, Pelod, Prašnik, Pravi mrežekrilci, Rastline, Rod (biologija), Sagovci, Seme, Semenke, Smreka, Spora, Sporofit, Storž, Takson, Tisa (rod), Tropski pas, Velbičevka, ... Razširi indeks (5 več) »
Anemofilija
Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.
Poglej Golosemenke in Anemofilija
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Golosemenke in Aravkarijevke
Avtohtona vrsta
Avtohtona vrsta je vrsta organizma, katere prisotnost na določenem geografskem območju (npr. na ozemlju države) je zgolj rezultat naravnih procesov.
Poglej Golosemenke in Avtohtona vrsta
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Golosemenke in Žuželke
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Golosemenke in Biček
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Golosemenke in Bor (drevo)
Borovke
Borovke (znanstveno ime Pinaceae) so družina dreves in grmičevja iz debla iglavcev, ki rastejo po večjem delu severne poloble.
Poglej Golosemenke in Borovke
Brin
Brini so igličaste rastline iz rodu Juniperus, družina cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Golosemenke in Brin
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Golosemenke in Cvet
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Golosemenke in Deblo (taksonomija)
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Golosemenke in Dednina
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Golosemenke in Devon (geološka doba)
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Golosemenke in Drevo
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Golosemenke in Družina (biologija)
Dvokrpi ginko
Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali krajše samo gínko je drevo iz družine ginkovcev.
Poglej Golosemenke in Dvokrpi ginko
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Golosemenke in Ekvator
Entomofilija
Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.
Poglej Golosemenke in Entomofilija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Golosemenke in Fosil
Gametofit
Gametofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo gamete ali spolne celice, ki se združijo in tvorijo zigoto, ta pa je osnova za nastanek novega sporofitskega osebka.. Gametofit je haploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je haploidna spora (tros), preko mitotske delitve pa proizvede gamete (spolne celice), ki se spojijo in tvorijo zigoto.
Poglej Golosemenke in Gametofit
Ginkovci
Ginkovci (znanstveno ime Ginkgoales) so red golosemenk, v katerega uvrščamo samo eno živečo vrsto, dvokrpi ginko (Ginkgo biloba).
Poglej Golosemenke in Ginkovci
Heterosporija
Heterosporija ali anizosporija je pojav proizvajanja dveh različno velikih tipov spor pri sporofitih višjih rastlin.
Poglej Golosemenke in Heterosporija
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Golosemenke in Iglavci
Izumrtje
chapter.
Poglej Golosemenke in Izumrtje
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Golosemenke in Karbon
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Golosemenke in Klad
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Golosemenke in Kljunavci
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Golosemenke in Kritosemenke
Mamutovec
Mamutovec, znan tudi kot orjaška ali gorska sekvoja, (znanstveno ime Sequoiadendron giganteum) je vrsta drevesa iz rodu Sequoiadendron, ki lahko v višino zrase več kot 75 m, deblo pa ima obseg 29 m. Doseže lahko starost več tisoč let.
Poglej Golosemenke in Mamutovec
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Golosemenke in Metulji
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Golosemenke in Mezozoik
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Golosemenke in Nektar
Oploditev
Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.
Poglej Golosemenke in Oploditev
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Golosemenke in Opraševanje
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Golosemenke in Parafilija
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Golosemenke in Pelod
Prašnik
Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.
Poglej Golosemenke in Prašnik
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Golosemenke in Pravi mrežekrilci
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Golosemenke in Rastline
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Golosemenke in Rod (biologija)
Sagovci
Sagovci (znanstveno ime Cycadales) so razred palmam podobnih golosemenk.
Poglej Golosemenke in Sagovci
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Golosemenke in Seme
Semenke
Seménke (znanstveno ime Spermatophyta) (imenovane tudi fanerogame) so tiste rastline, ki tvorijo semena.
Poglej Golosemenke in Semenke
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Golosemenke in Smreka
Spora
Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.
Poglej Golosemenke in Spora
Sporofit
Sporofit je pomembna faza v življenju rastlin, v okviru katere nastajajo razširjevalne enote, spore. Sporofit ali sporogon je diploidni mnogocelični rastlinski osebek, katerega prva faza je diploidna zigota, ob zrelosti pa preko mejotske delitve proizvede haploidne spore.
Poglej Golosemenke in Sporofit
Storž
črnega bora (''Pinus nigra'') Storž ali češarek (strobilus) je večinoma olesenelo socvetje oz.
Poglej Golosemenke in Storž
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Golosemenke in Takson
Tisa (rod)
Tisa (znanstveno ime Taxus) je rod drobnih igličastih dreves ali grmovnic iz družine Taxaceae.
Poglej Golosemenke in Tisa (rod)
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Golosemenke in Tropski pas
Velbičevka
Velbičevka (angleško welwitschia) je edini rod gnetovcev (Gnetophyta), monotipična golosemenka, v razredu Welwitschiopsida z vsega eno vrsto Welwitschia mirabilis, ki raste v suhih krajih na majhnem obalnem in priobalnem območju Angole in Namibije, v puščavi Namib.
Poglej Golosemenke in Velbičevka
Volemija
Volemija (znanstveno ime Wollemia nobilis) je rod iglavcev iz družine Araucariaceae, ki kot endemit uspeva v Avstraliji.
Poglej Golosemenke in Volemija
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Golosemenke in Vrsta (biologija)
Zigota
Zigota, spojek ali oplojeno jajčece je celica, ki nastane z oploditvijo oz.
Poglej Golosemenke in Zigota
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Golosemenke in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zoofilija (botanika)
Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.
Poglej Golosemenke in Zoofilija (botanika)
Prav tako znan kot Golosemenka, Gymnospermae.