Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zoofilija (botanika)

Index Zoofilija (botanika)

Zoofilija (manj ustrezno zoogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo živali.

Kazalo

  1. 68 odnosi: Aldehid, Alkohol, Anemofilija, Čebele, Čmrlj, Botanika, Cvet, Dnevni metulji, Družina (biologija), Dvokrilci, Eholokacija, Energija, Entomofilija, Ester, Evolucija, Feromon, Glodavci, Gnitje, Hidrofilija, Hrošči, Infrardeče valovanje, Iztrebek, Kalifornija, Kislina, Kolibriji, Kuščarji, Kukavičevke, Leteče lisice, Medonosna čebela, Medosesi, Mimikrija, Mravlje, Mrhovinar, Mutualizem, Navadna osa, Nektar, Netopirji, Nevretenčarji, Nočni metulji, Opraševanje, Ornitofilija, Pedici, Pelod, Pestič, Plenilstvo, Prašnik, Prave muhe, Ptiči, Razmnoževanje, Red (biologija), ... Razširi indeks (18 več) »

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Zoofilija (botanika) in Aldehid

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Zoofilija (botanika) in Alkohol

Anemofilija

Anemofilija (manj ustrezno anemogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša z vetrom.

Poglej Zoofilija (botanika) in Anemofilija

Čebele

Čebele (znanstveno ime Anthophila, latinsko cvetoljubi) so nerangiran takson žuželk, ki ga uvrščamo med kožekrilce, natančneje v podred ozkopasih os (Apocrita).

Poglej Zoofilija (botanika) in Čebele

Čmrlj

sončnici'' Čmrlj (znanstveno ime Bombus) je prepoznaven rod kožekrilcev, ki ga natančneje uvrščamo med prave čebele (družina Apidae), vanj pa uvrščamo približno 250 vrst, razširjenih skoraj po vsej Evraziji in obeh Amerikah.

Poglej Zoofilija (botanika) in Čmrlj

Botanika

Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.

Poglej Zoofilija (botanika) in Botanika

Cvet

''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.

Poglej Zoofilija (botanika) in Cvet

Dnevni metulji

Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.

Poglej Zoofilija (botanika) in Dnevni metulji

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Zoofilija (botanika) in Družina (biologija)

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Zoofilija (botanika) in Dvokrilci

Eholokacija

Ponazoritev eholokacije pri netopirju; iz časa med klicem in odmevom žival razbere oddaljenost predmeta, iz razlike v odmevu na levem in desnem ušesu pa smer Eholokacija je proces, pri katerem organizem proizvaja zvok, ki se odbija od predmetov v okolici, organizem pa nato s poslušanjem odmevov razbere obliko in položaj teh predmetov okrog sebe.

Poglej Zoofilija (botanika) in Eholokacija

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Zoofilija (botanika) in Energija

Entomofilija

Entomofilija (manj ustrezno entomogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo žuželke.

Poglej Zoofilija (botanika) in Entomofilija

Ester

Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).

Poglej Zoofilija (botanika) in Ester

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Zoofilija (botanika) in Evolucija

Feromon

žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.

Poglej Zoofilija (botanika) in Feromon

Glodavci

Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.

Poglej Zoofilija (botanika) in Glodavci

Gnitje

Gnijoča breskev v obdobju šestih dni. Gnitje je proces, pri katerem se organizmi razgradijo s pomočjo bakterij ali glivic.

Poglej Zoofilija (botanika) in Gnitje

Hidrofilija

Hidrofilija (manj ustrezno hidrogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za razmeroma slabo razširjen tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša s pomočjo vode.

Poglej Zoofilija (botanika) in Hidrofilija

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Zoofilija (botanika) in Hrošči

Infrardeče valovanje

Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.

Poglej Zoofilija (botanika) in Infrardeče valovanje

Iztrebek

Pasji iztrebki Iztrebek (v množini tudi feces ali stolica) je snov, ki jo izloči črevo skozi anus ob koncu prebave.

Poglej Zoofilija (botanika) in Iztrebek

Kalifornija

Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.

Poglej Zoofilija (botanika) in Kalifornija

Kislina

Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.

Poglej Zoofilija (botanika) in Kislina

Kolibriji

Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.

Poglej Zoofilija (botanika) in Kolibriji

Kuščarji

Kuščarji (znanstveno ime Lacertilia) so zelo velika in razširjena skupina luskinastih plazilcev, z več kot 5000 različnimi primerki, razširjenimi po vseh kontinentih, z izjemo Antarktike in nekaterih oceanskih otoških verig.

Poglej Zoofilija (botanika) in Kuščarji

Kukavičevke

Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.

Poglej Zoofilija (botanika) in Kukavičevke

Leteče lisice

Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.

Poglej Zoofilija (botanika) in Leteče lisice

Medonosna čebela

Medonosna čebela ali domača čebela (znanstveno ime Apis mellifera) je vrsta čebele, izvorno razširjena po Afriki in Evraziji, ki jo je človek udomačil za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov ter opraševanje kulturnih rastlin, pri tem pa zanesel po vsem svetu.

Poglej Zoofilija (botanika) in Medonosna čebela

Medosesi

Medosesi (znanstveno ime Nectariniidae) so družina ptic iz reda pevcev, razširjena po južnih predelih Starega sveta in delu Avstralije.

Poglej Zoofilija (botanika) in Medosesi

Mimikrija

os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.

Poglej Zoofilija (botanika) in Mimikrija

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Zoofilija (botanika) in Mravlje

Mrhovinar

Jastreb je gnujevo mrhovino. Mrhovinar je žival, ki se hrani z mrhovino.

Poglej Zoofilija (botanika) in Mrhovinar

Mutualizem

Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.

Poglej Zoofilija (botanika) in Mutualizem

♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Poglej Zoofilija (botanika) in Navadna osa

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Poglej Zoofilija (botanika) in Nektar

Netopirji

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.

Poglej Zoofilija (botanika) in Netopirji

Nevretenčarji

Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.

Poglej Zoofilija (botanika) in Nevretenčarji

Nočni metulji

Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.

Poglej Zoofilija (botanika) in Nočni metulji

Opraševanje

Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.

Poglej Zoofilija (botanika) in Opraševanje

Ornitofilija

Ornitofilija (manj ustrezno ornitogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za tip opraševanja, pri katerem pelod prenašajo ptiči.

Poglej Zoofilija (botanika) in Ornitofilija

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Zoofilija (botanika) in Pedici

Pelod

Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.

Poglej Zoofilija (botanika) in Pelod

Pestič

Pestič sestavljajo plodnica, vrat in brazda.

Poglej Zoofilija (botanika) in Pestič

Plenilstvo

lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.

Poglej Zoofilija (botanika) in Plenilstvo

Prašnik

Prašnik gradi prašnična nit, na kateri je prašnica (tudi antera), ki jo sestavljata dve polprašnici.

Poglej Zoofilija (botanika) in Prašnik

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Zoofilija (botanika) in Prave muhe

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Zoofilija (botanika) in Ptiči

Razmnoževanje

Razmnoževanje živih bitij je biološki proces nastajanja potomcev.

Poglej Zoofilija (botanika) in Razmnoževanje

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Poglej Zoofilija (botanika) in Red (biologija)

Rilčasti skakači

Rilčasti skakači (znanstveno ime Macroscelididae) so družina majhnih žužkojedih sesalcev iz Afrike, v katero uvrščamo 20 danes znanih vrst.

Poglej Zoofilija (botanika) in Rilčasti skakači

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Zoofilija (botanika) in Rod (biologija)

Rovke

Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.

Poglej Zoofilija (botanika) in Rovke

Sadje

Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.

Poglej Zoofilija (botanika) in Sadje

Seme

Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.

Poglej Zoofilija (botanika) in Seme

Sesalci

Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.

Poglej Zoofilija (botanika) in Sesalci

Socvetje

vrbe (''Salix'') Socvetje ali inflorescenca ima tista rastlinska vrsta, ki ima na enem poganjku po več cvetov skupaj na skupni cvetni osi.

Poglej Zoofilija (botanika) in Socvetje

Sovke

Sovke (znanstveno ime Noctuidae) so družina žuželk iz reda metuljev.

Poglej Zoofilija (botanika) in Sovke

Takson

Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.

Poglej Zoofilija (botanika) in Takson

Trepetavke

Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.

Poglej Zoofilija (botanika) in Trepetavke

Tropski pas

Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.

Poglej Zoofilija (botanika) in Tropski pas

Veščci

Véščci ali somračniki (znanstveno ime Sphingidae) so družina nočnih metuljev, v katero uvrščajo približno 1450 danes znanih opisanih vrst, združenih v približno 200 rodovih.

Poglej Zoofilija (botanika) in Veščci

Vektor (epidemiologija)

Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.

Poglej Zoofilija (botanika) in Vektor (epidemiologija)

Venčni list

Venčni listi ali petali so v venec razporejeni vrhnji cvetni listi, ki obkrožajo rastlinske razmnoževalne organe - po vencu, ki ga tvorijo, so tudi dobili ime.

Poglej Zoofilija (botanika) in Venčni list

Voh

Vóh je eden od petih čutov.

Poglej Zoofilija (botanika) in Voh

Vrečarji

Vréčarji (znanstveno ime Marsupialia) so sesalci, pri katerih ima samica trebušno vrečo (marsupium), v kateri takoj po kotitvi nosi mladiče.

Poglej Zoofilija (botanika) in Vrečarji

Vretenčarji

Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.

Poglej Zoofilija (botanika) in Vretenčarji

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Zoofilija (botanika) in Vrsta (biologija)

Prav tako znan kot Opraševanje z živali, Zoofilna rastlina, Zoogamija.

, Rilčasti skakači, Rod (biologija), Rovke, Sadje, Seme, Sesalci, Socvetje, Sovke, Takson, Trepetavke, Tropski pas, Veščci, Vektor (epidemiologija), Venčni list, Voh, Vrečarji, Vretenčarji, Vrsta (biologija).