Kazalo
45 odnosi: Aposematizem, Azimut, Bela palica, Delfini, Dopplerjev pojav, Evolucija, Frekvenca, Glavonožci, Glodavci, Gozd, Herc, Hitrost zvoka, Hudourniki, Interferenca, Jama, Jezik (organ), Kit glavač, Kiti, Komunikacija živali, Leteče lisice, Ločljivost, Lobanja, Možgani, Naravni izbor, Netopirji, Nočni metulji, Notranje uho, Organizem, Orka, Požiralnik, Podkovnjaki, Ptiči, Ribe, Rovke, Slepota, Sluh, Sonar, Springer Science+Business Media, Timpanalni organ, Tolsti lastovičnik, Uho, Ultrazvok, Valovna dolžina, Vid, Zvok.
Aposematizem
doi.
Poglej Eholokacija in Aposematizem
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Eholokacija in Azimut
Bela palica
Običajna bela palica. Bela palica je pomagalo slepim in slabovidnim; z njo se orientirajo po bližnjem okolju, hkrati pa je bela palica prepoznavni znak slepih, s pomočjo katere opozarjajo ljudi v okolici na svojo situacijo.
Poglej Eholokacija in Bela palica
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Eholokacija in Delfini
Dopplerjev pojav
Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.
Poglej Eholokacija in Dopplerjev pojav
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Eholokacija in Evolucija
Frekvenca
Frekvénca je fizikalna količina, določena kot število ponavljajočih se dogodkov v časovni enoti.
Poglej Eholokacija in Frekvenca
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Eholokacija in Glavonožci
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Poglej Eholokacija in Glodavci
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Eholokacija in Gozd
Herc
Hertz ali herc (oznaka Hz) je izpeljana enota SI za frekvenco.
Poglej Eholokacija in Herc
Hitrost zvoka
Hitróst zvóka (oznaka c) je hitrost, s katero se zvočno vzdolžno valovanje širi v sredstvu.
Poglej Eholokacija in Hitrost zvoka
Hudourniki
Hudoúrniki (znanstveno ime Apodiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo tri družine.
Poglej Eholokacija in Hudourniki
Interferenca
Interferenca dveh nasprotno potujočih valovanj (zelena in modra) v eni razsežnosti ter novonastali val (rdeča) Interferénca je pojav, ko se dve koherentni valovanji srečata na istem mestu in nastane nov valovni vzorec.
Poglej Eholokacija in Interferenca
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Eholokacija in Jama
Jezik (organ)
človeški jezik Jezik je mišičast organ, ki je zaradi številnih vlaken skeletne mišičnine izredno gibljiv.
Poglej Eholokacija in Jezik (organ)
Kit glavač
Kit glavač (znanstveno ime Physeter macrocephalus) je največji predstavnik zobatih kitov in tudi največja živeča zobata žival.
Poglej Eholokacija in Kit glavač
Kiti
Kiti (znanstveno ime Cetacea, iz) so red sesalcev, katerega predstavniki so prilagojeni na življenje pod vodo.
Poglej Eholokacija in Kiti
Komunikacija živali
Čivava z renčanjem (zvočni signal), kazanjem zob in položajem ušes (vidni signal) sporoča, da bo napadla, če se bo vsiljivec še bolj približal Komunikacija ali sporazumevanje živali je proces, v katerem en živalski organizem z oddajanjem signala, ki se prek medija prenese do drugega organizma (sprejemnika), povzroči spremembo sprejemnikovega vedenja.
Poglej Eholokacija in Komunikacija živali
Leteče lisice
Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.
Poglej Eholokacija in Leteče lisice
Ločljivost
Ločljívost ima več pomenov.
Poglej Eholokacija in Ločljivost
Lobanja
Človeška lobanja s strani Lobanja zajema kosti glave, in sicer obraznega in možganskega predela.
Poglej Eholokacija in Lobanja
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Eholokacija in Možgani
Naravni izbor
Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Poglej Eholokacija in Naravni izbor
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Eholokacija in Netopirji
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Eholokacija in Nočni metulji
Notranje uho
Notranje uho Notranje uho (lat. auris interna) predstavlja koščeni in membranozni labirint s čutnicami za sluh in ravnotežje in je pri sesalcih najbolj notranji del ušesa.
Poglej Eholokacija in Notranje uho
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Eholokacija in Organizem
Orka
Orka ali kit ubijalec (znanstveno ime Orcinus orca) je največja vrsta v družini delfinov (Delphinidae).
Poglej Eholokacija in Orka
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Eholokacija in Požiralnik
Podkovnjaki
Podkovnjaki (znanstveno ime Rhinolophidae) so velika družina netopirjev, ki vključujejo približno 130 vrst.
Poglej Eholokacija in Podkovnjaki
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Eholokacija in Ptiči
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Eholokacija in Ribe
Rovke
Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.
Poglej Eholokacija in Rovke
Slepota
Slepôta (strokovno tudi ablepsíja) je prirojeno ali pridobljeno stanje nezadostne vidne zaznave zaradi fizioloških ali nevroloških dejavnikov.
Poglej Eholokacija in Slepota
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Eholokacija in Sluh
Sonar
Princip delovanja aktivnega sonarja. Sonar (okrajšava angleškega izraza sound navigation and ranging) je tehnika, ki uporablja zvok za navigacijo, določanje položaja in komunikacijo.
Poglej Eholokacija in Sonar
Springer Science+Business Media
Springer Science+Business Media, krajše Springer, je bilo globalno založniško podjetje, ki je izdajalo knjige, e-knjige in znanstvene revije, tehniške ter medicinske publikacije.
Poglej Eholokacija in Springer Science+Business Media
Timpanalni organ
pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.
Poglej Eholokacija in Timpanalni organ
Tolsti lastovičnik
Tolsti lastovičnik ali gvačaro (znanstveno ime Steatornis caripensis) je nočno aktiven sadjejed ptič, razširjen po severnem delu Južne Amerike.
Poglej Eholokacija in Tolsti lastovičnik
Uho
Uho je organ sluha, pri sesalcih pa je odgovoren tudi za ravnotežje.
Poglej Eholokacija in Uho
Ultrazvok
Ultrazvok je zvok s frekvenco, višjo od zgornje meje slišnega območja, kar je pri človeku približno 20 kHz.
Poglej Eholokacija in Ultrazvok
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Eholokacija in Valovna dolžina
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Eholokacija in Vid
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Eholokacija in Zvok
Prav tako znan kot Biosonar, Eholociranje.