Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Glavonožci

Index Glavonožci

Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.

Kazalo

  1. 54 odnosi: Akcijski potencial, Amoniti, Človeški skelet, Čutilni receptor, Bioluminiscenca, Brodniki, Camera obscura, Evolucija, Ganglij, Georges Cuvier, Grščina, Hidrostatični tlak, Hobotnice, Hrustančevina, Izumrtje, Jajce, Kambrij, Kljun, Kromatofora, Leča (oko), Lignji, Ločljivost, Meduza (zoologija), Mehkužci, Melanin, Mišica, Mielin, Možgani, Morje, Nevretenčarji, Nevron, Noga (mehkužci), Ocean, Oko, Oploditev, Parjenje, Pelagično območje, Plankton, Požiralnik, Pospešek, Razred (biologija), Reaktivni motor, Rektum, Ribe, Sipe, Sperma, Spermatofor, Statocista, Strgača, Strup, ... Razširi indeks (4 več) »

Akcijski potencial

Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.

Poglej Glavonožci in Akcijski potencial

Amoniti

Amoniti so izumrla skupina morskih živali, in sicer podrazred Ammonoidea v razredu Cephalopoda (glavonožci), deblo Mollusca (mehkužci).

Poglej Glavonožci in Amoniti

Človeški skelet

Sprednja stran človeškega skeleta Zadnja stran človeškega skeleta Človeški skelet ali človeško okostje šteje ob rojstvu 308 kosti, z leti pa nekatere zarastejo in zato ima človek v odrasli dobi okoli 207 kosti.

Poglej Glavonožci in Človeški skelet

Čutilni receptor

Čutilni ali senzorični receptor je struktura v živčnem sistemu, ki prepozna dražljaj iz okolice ali znotraj organizma in ga pretvori v elektrokemični potencial.

Poglej Glavonožci in Čutilni receptor

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Glavonožci in Bioluminiscenca

Brodniki

Brodniki (znanstveno ime Nautiloidea) so skupina glavonožcev s spiralasto lupino.

Poglej Glavonožci in Brodniki

Camera obscura

Skica camere obscureCamera obscura (latinsko: temna soba) je najosnovnejša optična naprava za zajemanje slike.

Poglej Glavonožci in Camera obscura

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Glavonožci in Evolucija

Ganglij

Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.

Poglej Glavonožci in Ganglij

Georges Cuvier

Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.

Poglej Glavonožci in Georges Cuvier

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Glavonožci in Grščina

Hidrostatični tlak

Hídrostátični tlák je tlak v mirujoči tekočini zaradi njene lastne teže.

Poglej Glavonožci in Hidrostatični tlak

Hobotnice

Hobotnice (znanstveno ime Octopoda) so red mehkužcev, predstavniki katerega živijo v svetovnih morjih, predvsem na koralnih grebenih.

Poglej Glavonožci in Hobotnice

Hrustančevina

Histološki preparat hrustanca, obarvan z eozinom in hematoksilinom. Hrustančevina je vrsta gostega povezovalnega tkiva, ki gradi hrustanec.

Poglej Glavonožci in Hrustančevina

Izumrtje

chapter.

Poglej Glavonožci in Izumrtje

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Glavonožci in Jajce

Kambrij

Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.

Poglej Glavonožci in Kambrij

Kljun

Kljun mrhovinarja - beloglavi jastreb Darwin, 1845 Kljun ali rostrum je posebnost ptic.

Poglej Glavonožci in Kljun

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Glavonožci in Kromatofora

Leča (oko)

Leča je prozorna bikonveksna struktura v očesu, katere funkcija je lom svetlobe, ki pada v oko, in njeno fokusiranje na mrežnici ali drugi strukturi za zajem svetlobe.

Poglej Glavonožci in Leča (oko)

Lignji

Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.

Poglej Glavonožci in Lignji

Ločljivost

Ločljívost ima več pomenov.

Poglej Glavonožci in Ločljivost

Meduza (zoologija)

Meduza klobučnjaka iz rodu ''Chrysaora'' Plavanje kubomeduze (posnetek vrste ''Alatina alata'') Meduza je prostoplavajoča življenjska oblika predstavnikov nekaterih skupin ožigalkarjev, konkretno klobučnjakov, kubomeduz in trdoživnjakov, ki se razmnožuje spolno.

Poglej Glavonožci in Meduza (zoologija)

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Glavonožci in Mehkužci

Melanin

Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.

Poglej Glavonožci in Melanin

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Poglej Glavonožci in Mišica

Mielin

Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.

Poglej Glavonožci in Mielin

Možgani

Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.

Poglej Glavonožci in Možgani

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Glavonožci in Morje

Nevretenčarji

Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.

Poglej Glavonožci in Nevretenčarji

Nevron

Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.

Poglej Glavonožci in Nevron

Noga (mehkužci)

črnega slinarja Noga mehkužcev ali podplat je organ katerega imajo vsi mehkužci.

Poglej Glavonožci in Noga (mehkužci)

Ocean

Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.

Poglej Glavonožci in Ocean

Oko

Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.

Poglej Glavonožci in Oko

Oploditev

Združitev semenčice z jajčecem Oploditev (s tujko fertilizacija ali singamija) je v biološkem smislu nastanek novega organizma z združitvijo dveh gamet v zigoto, čemur sledi razvoj zarodka.

Poglej Glavonožci in Oploditev

Parjenje

Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.

Poglej Glavonožci in Parjenje

Pelagično območje

Diagram slojev pelagičnega območja. Pelagično območje obsega vse vode, ki niso v bližini dna ali obale.

Poglej Glavonožci in Pelagično območje

Plankton

kremenastih alg, ene od ključnih skupin planktonskih organizmov Plankton (iz grške besede πλαγκτος planktos, 'postopač', 'klatež') je združba, ki jo sestavljajo organizmi, ki lebdijo v vodi in niso aktivni plavalci.

Poglej Glavonožci in Plankton

Požiralnik

Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.

Poglej Glavonožci in Požiralnik

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Glavonožci in Pospešek

Razred (biologija)

Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.

Poglej Glavonožci in Razred (biologija)

Reaktivni motor

Delovanje turboventilatorskega motorja, svetlo roza je hladni obvodni zrak (''ang. bypass).'' Prerez turboreaktivnega motorja s sestavnimi deli Prvo letalo na reaktivni pogon Heinkel He-178 Reaktivni motor, (ang. Jet Engine), pogovorno tudi reakcijski motor, je tip letalskega motorja z notranjim zgorevanjem, ki ustvarja potisk s curkom visokohitrostnega izpuha - reakcijo.

Poglej Glavonožci in Reaktivni motor

Rektum

Rektum ali danka je del prebavne cevi med debelim črevesom in zadnjikom, dolg okoli 12 cm in približno enako širok kot esasto debelo črevo, razen pred koncem, kjer je razširjen v rektalno ampulo.

Poglej Glavonožci in Rektum

Ribe

Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.

Poglej Glavonožci in Ribe

Sipe

Sipe (znanstveno ime Sepiida) so morski glavonožci, sorodni hobotnicam in brodnikom.

Poglej Glavonožci in Sipe

Sperma

Spêrma ali séme oz.

Poglej Glavonožci in Sperma

Spermatofor

Skakač vrste ''Sminthurus viridis'', desno od njega je na veji pritrjen pecljat spermatofor Spermatofor je kapsula ali želatinozna masa, ki jo izločijo samci nekaterih živali in se med parjenjem v celoti prenese do samičine spolne odprtine.

Poglej Glavonožci in Spermatofor

Statocista

Shema statociste Statocista je organ za zaznavanje sile težnosti pri nevretenčarjih.

Poglej Glavonožci in Statocista

Strgača

Strgača ali radula je prebavni organ mehkužcev, ki se nahaja v ustni votlini.

Poglej Glavonožci in Strgača

Strup

Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.

Poglej Glavonožci in Strup

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Glavonožci in Vrsta (biologija)

Zadnjik

Lega zadnjika pri moškem. Zadnjik pri moškem Zadnjik pri ženski Zadnjik Zadnjik ali anus je končna odprtina prebavne cevi.

Poglej Glavonožci in Zadnjik

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Glavonožci in Znanost

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Glavonožci in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Prav tako znan kot Cephalopoda, Oko glavonožcev.

, Vrsta (biologija), Zadnjik, Znanost, Znanstvena klasifikacija živih bitij.