Kazalo
36 odnosi: Akcijski potencial, Avtoimunska bolezen, Beljakovina, Citokin, Dražljaj, Električni upor, Fosfolipid, Guillain-Barréjev sindrom, Holesterol, Imunski sistem, Kapacitivnost, Lipid, Matična celica, Mladostništvo, Možgani, Možganska skorja, Motorični nevron, Multipla skleroza, Nevrit, Nevrodegenerativna bolezen, Nevroglija, Obkrajno živčevje, Ogljikovodik, Oko, Oligodendrocit, Osrednje živčevje, Perniciozna anemija, Plod (medicina), Protitelo, Ranvierov zažetek, Ravnotežje, Rudolf Virchow, Schwannova celica, Sfingomielin, Siva možganovina, Vnetje.
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Mielin in Akcijski potencial
Avtoimunska bolezen
Avtoimunska bolezen je bolezen, ki je posledica pretiranega odziva imunskega sistema na celice, lastne organizmu.
Poglej Mielin in Avtoimunska bolezen
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Mielin in Beljakovina
Citokin
Citokini so beljakovine z majhno molekulsko maso, ki delujejo kot posredniki med elementi imunskega sistema.
Poglej Mielin in Citokin
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Mielin in Dražljaj
Električni upor
Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.
Poglej Mielin in Električni upor
Fosfolipid
Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.
Poglej Mielin in Fosfolipid
Guillain-Barréjev sindrom
Guillain-Barréjev sindrom, tudi Guillain-Barréjev polinevritis, je verjetno imunsko povzročena bolezen z ohlapnimi ohromitvami, ki se pričnejo v spodnjih udih in se postopoma vzpenjajo ter lahko poleg zgornjih udov prizadenejo tudi bulbarne živce; značilna je zvišana koncentracija beljakovin ob normalnem ali rahlo zvišanem številu celic v možgansko-hrbtenjačni tekočini.
Poglej Mielin in Guillain-Barréjev sindrom
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Mielin in Holesterol
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Mielin in Imunski sistem
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Poglej Mielin in Kapacitivnost
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Mielin in Lipid
Matična celica
Matične celice ali izvorne celice so malo diferencirane celice, katere potomke ostanejo deloma na isti stopnji diferenciacije, deloma pa se razvijajo v diferencirane celice enega tipa (npr. spermatogoniji v semenčice) ali v več tipov ene sorodne skupine (npr. matična krvotvorna celica v vse tipe krvnih telesc).
Poglej Mielin in Matična celica
Mladostništvo
Skupina mladih iz Osla na Norveškem Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje pri človeku med otroštvom in odraslostjo.
Poglej Mielin in Mladostništvo
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Mielin in Možgani
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Mielin in Možganska skorja
Motorični nevron
Motorični nevron je eferentni nevron v osrednjem živčevju (telo nevrona se nahaja v motorični skorji, možganskem deblu ali hrbtenjači), katerega nevrit se končuje bodisi v hrbtenjači ali zunaj nje, zlasti v skeletni mišici,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529152/nevron?query.
Poglej Mielin in Motorični nevron
Multipla skleroza
Multipla skleroza (MS, tudi diseminirana skleroza ali encephalomyelitis disseminata) je kronična avtoimuna vnetna bolezen, ki prizadene osrednje živčevje (OŽ).
Poglej Mielin in Multipla skleroza
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Mielin in Nevrit
Nevrodegenerativna bolezen
Nevrodegenerativna bolezen je bolezen živčevja (osrednjega ali obkrajnega), ki povzroči degeneracijo in/ali odmiranje živčnih celic; sama bolezen lahko traja več časa, predno se pojavijo simptomi.
Poglej Mielin in Nevrodegenerativna bolezen
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Mielin in Nevroglija
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Mielin in Obkrajno živčevje
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Mielin in Ogljikovodik
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Mielin in Oko
Oligodendrocit
Oligodendrociti (v grščini celice z malo vejami) oziroma oligodendroglije so vrsta nevroglijskih celic.
Poglej Mielin in Oligodendrocit
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Mielin in Osrednje živčevje
Perniciozna anemija
Perniciózna anemíja je vrsta megaloblastne anemije, ki nastane pri pomanjkanju vitamina B12 zaradi odsotnosti intrinzičnega faktorja, ki nastaja in se sprošča iz želodčne sluznice.
Poglej Mielin in Perniciozna anemija
Plod (medicina)
Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.
Poglej Mielin in Plod (medicina)
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Mielin in Protitelo
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Poglej Mielin in Ranvierov zažetek
Ravnotežje
thumb Ravnotéžje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (korektivnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen.
Poglej Mielin in Ravnotežje
Rudolf Virchow
Rudolf Ludwig Karl Virchow, nemški zdravnik, antropolog, patolog, prazgodovinar, biolog in politik, * 13. oktober 1821, † 5. september 1902.
Poglej Mielin in Rudolf Virchow
Schwannova celica
Schwannova celica v kulturi. Schwannova ali nevrolemska celica (tudi nevrolemocit) je nevroglijska celica v obkrajnem živčevju, ki tvori mielinsko ovojnico okrog posameznega aksona ali v katero je vloženih več nemieliniziranih aksonov.
Poglej Mielin in Schwannova celica
Sfingomielin
Sphingomyelinčrno:sfingozinrdeče:fosfoholinmodro:maščobna kislina Sfingomielin je spojina ceramida in fosfoholina ali fosfoetanolamina in je sestavina celičnih membran in mielina.
Poglej Mielin in Sfingomielin
Siva možganovina
Siva možganovina ali siva substanca (latinsko substantia grisea) imenujemo območja osrednjega živčevja, ki je zgrajeno pretežno iz perikarionov živčnih celic.
Poglej Mielin in Siva možganovina
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Mielin in Vnetje
Prav tako znan kot Mielinska ovojnica.