Kazalo
17 odnosi: Akcijski potencial, Anatomija, Celična teorija, Celica, Fiziologija, Gobavost, Guillain-Barréjev sindrom, Histologija, Hrbtenjača, Mielin, Mycobacterium leprae, Nevrit, Nevroglija, Obkrajno živčevje, Rak (bolezen), Ranvierov zažetek, Theodor Schwann.
- Nevrofiziologija
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Schwannova celica in Akcijski potencial
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Schwannova celica in Anatomija
Celična teorija
Celična (tudi celularna) teorija je koncept, da so vsi živi organizmi zgrajeni iz celic kot nosilk življenjskih procesov.
Poglej Schwannova celica in Celična teorija
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Schwannova celica in Celica
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Schwannova celica in Fiziologija
Gobavost
Za gobavost značilne spremembe na koži. Gobavost ali lepra je že od antike poznana nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.
Poglej Schwannova celica in Gobavost
Guillain-Barréjev sindrom
Guillain-Barréjev sindrom, tudi Guillain-Barréjev polinevritis, je verjetno imunsko povzročena bolezen z ohlapnimi ohromitvami, ki se pričnejo v spodnjih udih in se postopoma vzpenjajo ter lahko poleg zgornjih udov prizadenejo tudi bulbarne živce; značilna je zvišana koncentracija beljakovin ob normalnem ali rahlo zvišanem številu celic v možgansko-hrbtenjačni tekočini.
Poglej Schwannova celica in Guillain-Barréjev sindrom
Histologija
pljučnega tkiva, obarvan z barvili hematoksilin in eozin, pod mikroskopom Histologija (grško ἱστός - mreža, λόγος - veda) je veda, ki opisuje mikroskopsko zgradbo tkiv na osnovi opazovanja tkivnih rezin.
Poglej Schwannova celica in Histologija
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Schwannova celica in Hrbtenjača
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Poglej Schwannova celica in Mielin
Mycobacterium leprae
Mycobacterium leprae (tudi Hansenov bacil), je bakterija, ki povzroča gobavost.
Poglej Schwannova celica in Mycobacterium leprae
Nevrit
Nevrít (ali akson) je dolg izrastek iz živčne celice, po katerem se prevaja akcijski potencial od telesa nevrona proti periferiji celice.
Poglej Schwannova celica in Nevrit
Nevroglija
podgane Nevroglija (tudi samo glija) je živčno oporno tkivo, ki ga sestavljajo različne vrste nevroglijskih celic.
Poglej Schwannova celica in Nevroglija
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Schwannova celica in Obkrajno živčevje
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Schwannova celica in Rak (bolezen)
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Poglej Schwannova celica in Ranvierov zažetek
Theodor Schwann
Theodor Schwann, nemški fiziolog, * 7. december 1810, Neuss, † 11. januar 1882.
Poglej Schwannova celica in Theodor Schwann
Glej tudi
Nevrofiziologija
Prav tako znan kot Nevrolemocit, Nevrolemska celica.