Kazalo
18 odnosi: Akcijski potencial, Celična membrana, Električna energija, Električna prevodnost, Energija, Fiziologija, Ion, Membranski potencial, Mrežnica, Nociceptor, Oko, Osrednje živčevje, Svetloba, Tkivo, Toplota, Vonj, Vzdražnost, Zvok.
- Nevrofiziologija
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Poglej Dražljaj in Akcijski potencial
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Dražljaj in Celična membrana
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Dražljaj in Električna energija
Električna prevodnost
Eléktrična prevódnost, specífična eléktrična prevódnost ali specífična prevódnost (oznaka &sigma) je recipročna vrednost specifične upornosti.
Poglej Dražljaj in Električna prevodnost
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Dražljaj in Energija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Dražljaj in Fiziologija
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Dražljaj in Ion
Membranski potencial
Membranski ali transmembranski potencial je električna napetost oz.
Poglej Dražljaj in Membranski potencial
Mrežnica
Mrežnica (''retina'') Mrežnica (retina) je senzorinevralno tkivo, ki leži na zadnji steni očesa in je zadolžena za nastanek slike, ki jo vidimo.
Poglej Dražljaj in Mrežnica
Nociceptor
Nocicéptor je bolečinski receptor, ki reagira na prisotno ali potencialno poškodbo tkiva.
Poglej Dražljaj in Nociceptor
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Dražljaj in Oko
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Poglej Dražljaj in Osrednje živčevje
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Dražljaj in Svetloba
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Dražljaj in Tkivo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Dražljaj in Toplota
Vonj
Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.
Poglej Dražljaj in Vonj
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Poglej Dražljaj in Vzdražnost
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Dražljaj in Zvok
Glej tudi
Nevrofiziologija
Prav tako znan kot Stimulus.