Hitreje kot brskalnik!
73 odnosi: Akumulator, Atom, Atomsko jedro, Džul, Delo (fizika), Drugi zakon termodinamike, Eksergija in anergija, Eksotermna reakcija, Električna energija, Električna napetost, Električni tok, Električno polje, Elektronvolt, Endotermna reakcija, Energetika, Energija, Energijske izgube, Erg, Fizika, Gibanje, Gravitacijsko polje, Grščina, Hitrost, Hitrost svetlobe, Hookov zakon, Jedrska energija, Kalorija, Karakteristična energija, Kemična vez, Kilovatna ura, Kinetična energija, Kotna hitrost, Kurilno olje, Ladja, Lastna energija, Lega, Letalo, Magnetno polje, Masa, Masno središče, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Molekula, Notranja energija, Nukleon, Os vrtenja, Posebna teorija relativnosti, Potencialna energija, Premog, Prostornina, ..., Prvi zakon termodinamike, Skalar, Sončna energija, Specifična toplota, Težišče, Težni pospešek, Tehnika, Telo (fizika), Temperatura, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termoelektrarna, Tlak, Točkasto telo, Togo telo, Toplota, Toplotna energija, Translacija, Vakuum, Vrtenje, Vzmet, Vztrajnostni moment, Zemeljski plin. Razširi indeks (23 več) »
Akumulator
Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.
Novo!!: Energija in Akumulator · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Energija in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Energija in Atomsko jedro · Poglej več »
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Novo!!: Energija in Džul · Poglej več »
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Novo!!: Energija in Delo (fizika) · Poglej več »
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Novo!!: Energija in Drugi zakon termodinamike · Poglej več »
Eksergija in anergija
Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.
Novo!!: Energija in Eksergija in anergija · Poglej več »
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Novo!!: Energija in Eksotermna reakcija · Poglej več »
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Novo!!: Energija in Električna energija · Poglej več »
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Novo!!: Energija in Električna napetost · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Energija in Električni tok · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Energija in Električno polje · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Energija in Elektronvolt · Poglej več »
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Novo!!: Energija in Endotermna reakcija · Poglej več »
Energetika
Energétika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja.
Novo!!: Energija in Energetika · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Energija in Energija · Poglej več »
Energijske izgube
Energijo, ki jo v tehniki in širše vložimo v nek proces ali napor, ki se ne porabi za koristen namen, označujemo kot izgubljeno.
Novo!!: Energija in Energijske izgube · Poglej več »
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Novo!!: Energija in Erg · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Energija in Fizika · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Energija in Gibanje · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Energija in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Energija in Grščina · Poglej več »
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Novo!!: Energija in Hitrost · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Energija in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Novo!!: Energija in Hookov zakon · Poglej več »
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Novo!!: Energija in Jedrska energija · Poglej več »
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Novo!!: Energija in Kalorija · Poglej več »
Karakteristična energija
Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.
Novo!!: Energija in Karakteristična energija · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Energija in Kemična vez · Poglej več »
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Novo!!: Energija in Kilovatna ura · Poglej več »
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Novo!!: Energija in Kinetična energija · Poglej več »
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Novo!!: Energija in Kotna hitrost · Poglej več »
Kurilno olje
Kurilno olje se pridobiva kot frakcija nafte ob destilaciji.
Novo!!: Energija in Kurilno olje · Poglej več »
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Novo!!: Energija in Ladja · Poglej več »
Lastna energija
Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.
Novo!!: Energija in Lastna energija · Poglej več »
Lega
Léga ima več pomenov.
Novo!!: Energija in Lega · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: Energija in Letalo · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Energija in Magnetno polje · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Energija in Masa · Poglej več »
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Novo!!: Energija in Masno središče · Poglej več »
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Novo!!: Energija in Mirovna masa · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Energija in Močna jedrska sila · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Energija in Molekula · Poglej več »
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Novo!!: Energija in Notranja energija · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Energija in Nukleon · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Energija in Os vrtenja · Poglej več »
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Novo!!: Energija in Posebna teorija relativnosti · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Energija in Potencialna energija · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Energija in Premog · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Energija in Prostornina · Poglej več »
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Novo!!: Energija in Prvi zakon termodinamike · Poglej več »
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Novo!!: Energija in Skalar · Poglej več »
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Novo!!: Energija in Sončna energija · Poglej več »
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Novo!!: Energija in Specifična toplota · Poglej več »
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Novo!!: Energija in Težišče · Poglej več »
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Novo!!: Energija in Težni pospešek · Poglej več »
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Novo!!: Energija in Tehnika · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Energija in Telo (fizika) · Poglej več »
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Novo!!: Energija in Temperatura · Poglej več »
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Novo!!: Energija in Termodinamika · Poglej več »
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Novo!!: Energija in Termodinamska spremenljivka · Poglej več »
Termoelektrarna
Termoelektrarna v puščavi Mojave Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE).
Novo!!: Energija in Termoelektrarna · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Energija in Tlak · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Energija in Točkasto telo · Poglej več »
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Novo!!: Energija in Togo telo · Poglej več »
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Novo!!: Energija in Toplota · Poglej več »
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Novo!!: Energija in Toplotna energija · Poglej več »
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Novo!!: Energija in Translacija · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Energija in Vakuum · Poglej več »
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Novo!!: Energija in Vrtenje · Poglej več »
Vzmet
kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.
Novo!!: Energija in Vzmet · Poglej več »
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Novo!!: Energija in Vztrajnostni moment · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Energija in Zemeljski plin · Poglej več »
Preusmerja sem:
Oblike energije, Prožnostna energija.
