Kazalo
73 odnosi: Akumulator, Atom, Atomsko jedro, Džul, Delo (fizika), Drugi zakon termodinamike, Eksergija in anergija, Eksotermna reakcija, Električna energija, Električna napetost, Električni tok, Električno polje, Elektronvolt, Endotermna reakcija, Energetika, Energija, Energijske izgube, Erg, Fizika, Gibanje, Gravitacijsko polje, Grščina, Hitrost, Hitrost svetlobe, Hookov zakon, Jedrska energija, Kalorija, Karakteristična energija, Kemična vez, Kilovatna ura, Kinetična energija, Kotna hitrost, Kurilno olje, Ladja, Lastna energija, Lega, Letalo, Magnetno polje, Masa, Masno središče, Mirovna masa, Močna jedrska sila, Molekula, Notranja energija, Nukleon, Os vrtenja, Posebna teorija relativnosti, Potencialna energija, Premog, Prostornina, ... Razširi indeks (23 več) »
- Narava
Akumulator
Avtomobilski akumulator Akumulator je elektrotehnična naprava za shranjevanje električne energije na posreden način preko kemične energije.
Poglej Energija in Akumulator
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Energija in Atom
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Energija in Atomsko jedro
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Poglej Energija in Džul
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Energija in Delo (fizika)
Drugi zakon termodinamike
Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon govori o spremembi entropije sistema pri dovajanju toplote: Pri tem je S1 entropija sistema pred spremembo, torej pri temperaturi T1, S2 pa po spremembi, pri temperaturi T2.
Poglej Energija in Drugi zakon termodinamike
Eksergija in anergija
Pojma eksergija in anergija je v svetovno literaturo uvedel slovenski znanstvenik dr.
Poglej Energija in Eksergija in anergija
Eksotermna reakcija
Eksotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota sprošča, okolica pa segreva.
Poglej Energija in Eksotermna reakcija
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Energija in Električna energija
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Energija in Električna napetost
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Energija in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Energija in Električno polje
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Energija in Elektronvolt
Endotermna reakcija
Endotermna reakcija je kemijska reakcija, pri kateri se toplota porablja, okolica pa ohlaja.
Poglej Energija in Endotermna reakcija
Energetika
Energétika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja.
Poglej Energija in Energetika
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Energija in Energija
Energijske izgube
Energijo, ki jo v tehniki in širše vložimo v nek proces ali napor, ki se ne porabi za koristen namen, označujemo kot izgubljeno.
Poglej Energija in Energijske izgube
Erg
Èrg (oznaka erg) je fizikalna enota za energijo v sistemu cgs, enaka 10-7 J. Delo 1 erg opravi sila 1 dine na razdalji 1 cm.
Poglej Energija in Erg
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Energija in Fizika
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Energija in Gibanje
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Energija in Gravitacijsko polje
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Energija in Grščina
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Energija in Hitrost
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Energija in Hitrost svetlobe
Hookov zakon
enorazsežnem nateznem stanju Hookov zákon podaja raztezek ali skrček prožnega telesa pri deformaciji (raztezanju, stiskanju) z dano silo.
Poglej Energija in Hookov zakon
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Poglej Energija in Jedrska energija
Kalorija
Kaloríja (oznaka cal) je fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C.
Poglej Energija in Kalorija
Karakteristična energija
Karakterístična energíja (označba C_\!\) je v astrodinamiki mera presežka specifične energije nad zahtevano za pobeg z masivnega telesa.
Poglej Energija in Karakteristična energija
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Energija in Kemična vez
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Poglej Energija in Kilovatna ura
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Energija in Kinetična energija
Kotna hitrost
Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.
Poglej Energija in Kotna hitrost
Kurilno olje
Kurilno olje se pridobiva kot frakcija nafte ob destilaciji.
Poglej Energija in Kurilno olje
Ladja
Sodobna potniška ladja Ládja je vozilo za plovbo po vodni gladini, oziroma vodno plovilo.
Poglej Energija in Ladja
Lastna energija
Lástna energíja (tudi mirôvna ~ ali invariántna ~, oznaka W0) je v posebni teoriji relativnosti količina enaka zmnožku lastne mase m in kvadrata hitrosti svetlobe v praznem prostoru c0: To je najmanjša energija, ki jo točkasto telo lahko ima in ustreza energiji mirujočega telesa izven polja sil.
Poglej Energija in Lastna energija
Lega
Léga ima več pomenov.
Poglej Energija in Lega
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Energija in Letalo
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Energija in Magnetno polje
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Poglej Energija in Masa
Masno središče
Másno sredíšče je točka telesa, določena kot uteženo povprečje vseh točk telesa, pri čemer je utež sorazmerna masi točke.
Poglej Energija in Masno središče
Mirovna masa
Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.
Poglej Energija in Mirovna masa
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Energija in Močna jedrska sila
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Energija in Molekula
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Poglej Energija in Notranja energija
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Poglej Energija in Nukleon
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Poglej Energija in Os vrtenja
Posebna teorija relativnosti
svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.
Poglej Energija in Posebna teorija relativnosti
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Energija in Potencialna energija
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Energija in Premog
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Energija in Prostornina
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Energija in Prvi zakon termodinamike
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Energija in Skalar
Sončna energija
Kaliforniji Svetovna zaloga sončne energije Sončno sevanje Map - Slovenija Sónčna energíja je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe.
Poglej Energija in Sončna energija
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Energija in Specifična toplota
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Energija in Težišče
Težni pospešek
Téžni pospéšek, pospéšek pròstega páda ali gravitácijski pospéšek (oznaka g) je pospešek, s katerim na Zemljinem površju telesa zaradi vpliva težnosti prosto padajo.
Poglej Energija in Težni pospešek
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Energija in Tehnika
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Energija in Telo (fizika)
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Energija in Temperatura
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Energija in Termodinamika
Termodinamska spremenljivka
Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.
Poglej Energija in Termodinamska spremenljivka
Termoelektrarna
Termoelektrarna v puščavi Mojave Največja termoelektrarna na premog na Tajvanu Termoelektrarna (kratica: TE) je elektrarna, v kateri se pridobiva električno energijo s sežiganjem fosilnih goriv (premoga, nafte ali zemeljskega plina), kot tudi za izkoriščanje toplotne energije pri cepitvi uranovih jeder (jedrska elektrarna; JE).
Poglej Energija in Termoelektrarna
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Poglej Energija in Tlak
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Energija in Točkasto telo
Togo telo
Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.
Poglej Energija in Togo telo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Energija in Toplota
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Energija in Toplotna energija
Translacija
Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.
Poglej Energija in Translacija
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Poglej Energija in Vakuum
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Energija in Vrtenje
Vzmet
kemičnega svinčnika Dve jekleni natezni vijačni vzmeti Vzmét je prožno telo, ki lahko shrani mehansko energijo.
Poglej Energija in Vzmet
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Energija in Vztrajnostni moment
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Energija in Zemeljski plin
Glej tudi
Narava
Prav tako znan kot Oblike energije, Prožnostna energija.