Kazalo
138 odnosi: Abiogeneza, Adenozin trifosfat, Alkan, Alken, Amfifilnost, Amid, Aminokislina, Antioksidant, Apoptoza, Arahidonska kislina, Arheje, Živalska celica, Živčno tkivo, Živilska industrija, Življenje, Žolčna kislina, Žuželke, Žveplova kislina, Beljakovina, Biokemija, Biologija, Biomolekula, Butanojska kislina, Celična membrana, Celično jedro, Celično signaliziranje, Ceramid, Debelost, Dišavno olje, Dihalna veriga, Duševna motnja, Dušik, Eikozanoid, Endoplazemski retikulum, Energija, Ergosterol, Eritromicin, Ester, Estrogen, Fagocitoza, Farmakologija, Fitosterol, Fosfat, Fosfolipid, Fosfolipidna dvojna plast, Geometrijska izomerija, Glicerofosfolipid, Glicerol, Glikozilacija, Glive, ... Razširi indeks (88 več) »
- Lipidi
Abiogeneza
Ábíogenéza je teorija o spontanem nastanku živega iz nežive snovi.
Poglej Lipid in Abiogeneza
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Lipid in Adenozin trifosfat
Alkan
Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).
Poglej Lipid in Alkan
Alken
Struturna formula in model etena, najpreprostejšega alkena. Alkeni ali olefini so nenasičeni ogljikovodiki (spojine ogljika in vodika), ki imajo v verigi ogljikovih atomov eno dvojno vez.
Poglej Lipid in Alken
Amfifilnost
Fosfolipidi imajo amfifilni značaj. Amfifilnost (iz grške αμφις, amphis: oboje in φιλíα, philia: ljubezen, prijateljstvo) je značilnost nekaterih kemijskih spojin, da imajo tako hidrofilne (polarne) kot tudi lipofilne (nepolarne) lastnosti.
Poglej Lipid in Amfifilnost
Amid
Amidna funkcionalna skupina ''n'' molekulskih orbital v formamidu. V kemiji je amid ena od dveh vrst spojin.
Poglej Lipid in Amid
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Lipid in Aminokislina
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Lipid in Antioksidant
Apoptoza
jeter; s puščicami so označene celice v različnih fazah apopotoze Apoptoza (grško: apó – »od, iz« + ptosis – »padanje«) je eden od tipov programirane celične smrti.
Poglej Lipid in Apoptoza
Arahidonska kislina
Arahidonska kislina je omega-6 maščobna kislina s kemijsko formulo C20H32O2.
Poglej Lipid in Arahidonska kislina
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Lipid in Arheje
Živalska celica
'''Zgradba tipične živalske celice:''' 1. jedrce 2. celično jedro 3. ribosomi 4. sekretorni mešiček 5. zrnati endoplazemski retikulum 6. Golgijev aparat 7. mikrotubuli 8. gladki endoplazemski retikulum 9. mitohondriji 10. vakuola 11. citoplazma 12. lizosom 13.
Poglej Lipid in Živalska celica
Živčno tkivo
Živčno tkivo ali živčnina je tkivo ektodermalnega izvora, sestavljeno iz živčnih celic (nevronov) in nevroglije, iz katerega je zgrajeno živčevje.
Poglej Lipid in Živčno tkivo
Živilska industrija
Živilska industrija je kompleksen, globalni kolektiv raznolikih podjetij, ki dobavlja večino hrane, ki jo zaužije svetovno prebivalstvo.
Poglej Lipid in Živilska industrija
Življenje
alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.
Poglej Lipid in Življenje
Žolčna kislina
Strukturna formula holne kisline. Žolčne kisline so steroidne kisline, ki se nahajajo v žolču pri sesalcih in drugih vretenčarjih.
Poglej Lipid in Žolčna kislina
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Lipid in Žuželke
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Lipid in Žveplova kislina
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Lipid in Beljakovina
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Lipid in Biokemija
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Lipid in Biologija
Biomolekula
Struktura biomolekule mioglobina Biomolekula oz.
Poglej Lipid in Biomolekula
Butanojska kislina
Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.
Poglej Lipid in Butanojska kislina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Lipid in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Lipid in Celično jedro
Celično signaliziranje
Celično signaliziranje je molekulski mehanizem, s katerim celica zazna in se odzove na zunanje dražljaje ter pošilja sporočila drugim celicam.
Poglej Lipid in Celično signaliziranje
Ceramid
maščobno kislino (angl. ''fatty acid''); če je substituent (R) vodik, gre za ceramid. Ceramid. Substituent R predstavlja maščobno kislino. Ceramid je sfingolipid, derivat sfingozina, v katerem je aminoskupina sfingozina acilirana z maščobno kislino.
Poglej Lipid in Ceramid
Debelost
Debelost je zdravstveno stanje, pri katerem se je presežek telesne maščobe nakopičil do tolikšne mere, da bi lahko imel negativen učinek na zdravje, ki vodi do zmanjšane pričakovane življenjske dobe in povečanih težav z zdravjem.
Poglej Lipid in Debelost
Dišavno olje
Dišávna ólja, tudi etêrična ólja so kapljevine oljnega videza in otipa z izrazitim vonjem.
Poglej Lipid in Dišavno olje
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Lipid in Dihalna veriga
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Lipid in Duševna motnja
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Lipid in Dušik
Eikozanoid
dihomo-gama-linolenske kisline. Eikozanoídi so skupina fiziološko aktivnih derivatov arahidonske kisline in drugih polinenasičenih maščobnih kislin z 20 ogljikovimi atomi.
Poglej Lipid in Eikozanoid
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Lipid in Endoplazemski retikulum
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Lipid in Energija
Ergosterol
Ergosteról (provitamin D2) je pomembna sestavina celičnih membran gliv in nekaterih praživali.
Poglej Lipid in Ergosterol
Eritromicin
Eritromicin je makrolidni antibiotik, ki ima širši spekter protimikrobnega delovanja kot penicilin, in se pogosto uporablja pri bolnikih z alergijo na penicilin.
Poglej Lipid in Eritromicin
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Lipid in Ester
Estrogen
Estriol (dve hidroksilni (OH–) skupini na obroču D (skrajni desni obroč)). Estrogéni so steroidni hormoni z 18 ogljikovimi atomi, ki se sintetizirajo v jajčnikih, manj tudi v modih.
Poglej Lipid in Estrogen
Fagocitoza
Fagocitóza (grško phageîn - jesti, žreti + kytos - celica) je celični proces, pri katerem tuje delce, ki so vdrli v telo in zelo majhne delce hrane, požrejo in razgradijo fagociti (zlasti makrofagi).
Poglej Lipid in Fagocitoza
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Poglej Lipid in Farmakologija
Fitosterol
Fitosteroli so skupina sterolov rastlinskega izvora, ki jih uporabljamo kot aditive ali prehranska dopolnila.
Poglej Lipid in Fitosterol
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Poglej Lipid in Fosfat
Fosfolipid
Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.
Poglej Lipid in Fosfolipid
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Lipid in Fosfolipidna dvojna plast
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Lipid in Geometrijska izomerija
Glicerofosfolipid
Glicerofosfolipidi ali fosfogliceridi (ponekod tudi glicerofosfatidi) so družina polarnih lipidov (natančneje fosfolipidov), ki se pogosto nahajajo v bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, sfingolipidi.
Poglej Lipid in Glicerofosfolipid
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Lipid in Glicerol
Glikozilacija
Glikozilacija je ena najpomembnejših posttranslacijkih dogodkov in je adicija sladkorjev na protein, na aminokisline asparagin, hidroksilizin, serin ali treonin, protein v tem primeru postane glikoprotein.
Poglej Lipid in Glikozilacija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Lipid in Glive
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Lipid in Glukokortikoid
Gramnegativna bakterija
''Escherichia coli'' se po Gramu barva negativno Gramnegativne bakterije ali tudi po Gramu negativne bakterije so tiste bakterije, ki se v postopku barvanja po Gramu le prehodno obarvajo z metilvijoličnim, kasnejše spiranje z acetonom in etanolom pa jih razbarva.
Poglej Lipid in Gramnegativna bakterija
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Lipid in Halogen
Henri Braconnot
Henri Braconnot, francoski kemik, botanik in farmacevt, * 29. maj 1780, Commercy, Francija, † 15. januar 1855, Nancy, Francija.
Poglej Lipid in Henri Braconnot
Hidrofilnost
Hidrofílnost (iz grščine hydros - voda + philein - ljubiti, vodoljubnost) opisuje lastnost nekaterih snovi, da so rade v stiku z vodo.
Poglej Lipid in Hidrofilnost
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Poglej Lipid in Hidrofobnost
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Lipid in Holesterol
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Lipid in Hormon
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Poglej Lipid in Imunost
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Lipid in Jetra
Karboksilna kislina
Struktura karboksilne kisline. Trirazsežnostni model karboksilne skupine Karboksílne kislíne so organske spojine, ki vsebujejo eno ali več karboksilnih skupin, ki se običajno pišejo kot.
Poglej Lipid in Karboksilna kislina
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Lipid in Kemična vez
Kortizol
Kortizól (tudi hídrokortizón ali kortizolón) je kortikosteroidni hormon, ki se sintetizira v skorji nadledvične žleze.
Poglej Lipid in Kortizol
Kozmetika
Kozmetika je skupno ime za snovi, ki se uporabljajo za to, da spremenijo izgled ali vonj človeškega telesa.
Poglej Lipid in Kozmetika
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Lipid in Krebsov cikel
Lecitin
Lecitin je zmes fosfolipidov in drugih podobnih snovi in je ena glavnih sestavin fosfolipidnega dvosloja celične membrane.
Poglej Lipid in Lecitin
Linolenska kislina
Linolenska kislina, natančneje α-linolenska kislina, (IUPAC-ime: cis,cis,cis-oktadeka-9,12,15-trienojska kislina) je trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi, ki spada med 3-omega maščobne kisline.
Poglej Lipid in Linolenska kislina
Lipaza
Računalniški prikaz lipaze trebušne slinavke PLRP2, ki se nahaja pri morskih prašičkih. Lipáze so encimi (kvasine), ki hidrolizirajo estre, predvsem trigliceride, v maščobne kisline ter digliceride, monogliceride in glicerol.
Poglej Lipid in Lipaza
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Lipid in Lipid
Lipopolisaharid
Zgradba lipopolisaharida. Lipopolisaharid (okrajšano LPS) je kompleks lipida in polisaharida, ki je v steni gramnegativnih bakterij.
Poglej Lipid in Lipopolisaharid
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Lipid in List
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Lipid in Maščobe
Maščobna celica
Maščobne celice ali adipociti so celice, ki gradijo maščevje in so specializirane za skladiščenje energije v obliki maščobe.
Poglej Lipid in Maščobna celica
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Lipid in Maščobna kislina
Maščobna kislina omega-3
Maščobne kisline omega-3 ali maščobne kisline N-3 so esencialne maščobne kisline z dvojno vezjo, oddaljeno tri ogljikove atome od ω-ogljikovega atoma (končne metilne skupine), npr.
Poglej Lipid in Maščobna kislina omega-3
Marcellin Berthelot
Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.
Poglej Lipid in Marcellin Berthelot
Metilacija
Vrste metiltransferaz, ki metilirajo histone in njihovi tarčni lizini histonov H3 in H4. Znano je, da metilacija vpliva na strukturo kromatina preko histonov.
Poglej Lipid in Metilacija
Micel
Prečni prerez struktur, ki jih tvorijo fosfolipidi v vodnih raztopinah (za razliko od te ilustracije micele običajno tvorijo lipidi z eno samo verigo, saj je težko spraviti dve verigi v to obliko) fosfolipidov v vodni raztopini Micél (množina micéli) je skupek (ali supramolekulska tvorba) površinsko aktivnih molekul, dispergiranih v tekočem koloidu.
Poglej Lipid in Micel
Michel-Eugène Chevreul
Michel-Eugène Chevreul (* 31. avgust 1786, Angers, Francija, † 9. april 1889, Pariz, Francija), francoski kemik, ki se je ukvarjal predvsem z raziskavami maščobnih kislin.
Poglej Lipid in Michel-Eugène Chevreul
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Lipid in Mitohondrij
Moški spolni hormon
Moški spolni hormoni ali androgeni so pripadniki steroidnih hormonov, ki se sintetizirajo in izločajo v modu, deloma tudi v skorji nadledvičnice, ter povzročajo moške spolne znake.
Poglej Lipid in Moški spolni hormon
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Lipid in Možgani
Model tekočega mozaika
Model tekočega mozaika je teorija, s katero se v celični biologiji razlaga zgradbo in funkcijo celične membrane (tudi plazmaleme).
Poglej Lipid in Model tekočega mozaika
Monosaharid
Monosaharidi (iz grščine manos-eden, saharid-sladkor) ali enostavni ogljikovi hidrati so najbolj osnovne enote ogljikovih hidratov oz.
Poglej Lipid in Monosaharid
Nadledvična žleza
Ledvice in nadledvični žlezi (''na sliki Adrenal Gland'') Nadledvični žlezi tudi nadledvičnici, nadobistnici ali suprarenalni žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajta nad ledvicami.
Poglej Lipid in Nadledvična žleza
Nanotehnika
Vrteča se kristalna struktura C60 »nanotehnologija« Nánotéhnika je izraz, s katerim se označuje tehnični razvoj v nanometrskem merilu (nanolestvici), navadno v velikostih od 0,1 do 100 nm (en nanometer je enak tisočinki mikrometra ali milijoninki milimetra).
Poglej Lipid in Nanotehnika
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Lipid in Ogljikov hidrat
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Lipid in Oksidacija beta
Oksidativna fosforilacija
Oksidativna fosforilacija je presnovna pot, v kateri celice z encimi oksidirajo molekule hranilnih snovi in s tem sproščajo kemično energijo v njihovih vezeh, to pa potem porabijo za sintezo adenozin trifosfata (ATP).
Poglej Lipid in Oksidativna fosforilacija
Oligosaharid
Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).
Poglej Lipid in Oligosaharid
Olje
Oljčno olje Oljni madež v dežju. Olje je hidrofobno Ólje je splošno poimenovanje za tekočine podobnih fizikalno-kemičnih lastnosti: višja viskoznost, hidrofobnost (da se ne mešajo z vodo), da se lepijo na druge površine.
Poglej Lipid in Olje
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Lipid in Organel
Peptidoglikan
Osnovna gradbena enota peptidoglikana. N-acetilglukozamin in N-acetilmuraminska kislina sta povezana z β(1→4)-glikozidno vezjo. Na N-acetilmuramisnko kislino je pripeta (v tem primeru) veriga štirih aminokislin. Peptidoglikan je polimer z veliko molekulsko maso, sestavljen iz verig glikozaminoglikanov, ki so prečno povezane z oligopeptidi.
Poglej Lipid in Peptidoglikan
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Lipid in Peroksisom
Piruvična kislina
Pirúvična kislína je monokarboksilna oksokislina s formulo CH3-CO-COOH.
Poglej Lipid in Piruvična kislina
Plastid
Rastlinske celice z vidnimi zeleno obarvanimi kloroplasti Plastidi so organeli v rastlinskih celicah, udeleženi v sintezi in skladiščenju pomebnih spojin.
Poglej Lipid in Plastid
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Lipid in Polarnost
Poliketid
Poliketidi so velika skupina sekundarnih metabolitov, ki bodisi vsebujejo izmenjujoče se karbonilne funkcionalne skupine in metilenske skupine bodisi so derivati prekurzorjev, ki imajo tovrstne alternirajoče skupine.
Poglej Lipid in Poliketid
Polimerizacija
stirena v polistiren Polimerizacija je kemijski proces, v katerem se monomer ali mešanica monomerov pretvori v polimer.
Poglej Lipid in Polimerizacija
Polisaharid
Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.
Poglej Lipid in Polisaharid
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Lipid in Presnova
Presnovek
Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.
Poglej Lipid in Presnovek
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Lipid in Prokarionti
Prostaglandin
Prostaglandini so skupina fiziološko prisotnih molekul, ki spadajo med tkivne hormone.
Poglej Lipid in Prostaglandin
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Lipid in Rak (bolezen)
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Lipid in Redoks reakcija
Saharolipid
Saharolipidi so kemične spojine, ki jih uvrščamo v splošno kategorijo glikolipidov, lipidov z ogljikohidratnim radikalom.
Poglej Lipid in Saharolipid
Sekundarni obveščevalec
Sekundarni obveščevalec, sekundarni prenašalec ali znotrajcelični glasnik (second messenger) je molekula ali ion, ki sodeluje pri prenosu informacije od receptorja na plazemska plazemski membrani v notranjost celice.
Poglej Lipid in Sekundarni obveščevalec
Selitev ptic
beloličnih gosi med jesensko selitvijo Selitve ptic v ekologiji so množični, usmerjeni in usklajeni premiki organizmov.
Poglej Lipid in Selitev ptic
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Lipid in Seme
Semenčica
Seménčica ali spêrmij, strokovno tudi spermatozój, je gibljiva moška spolna celica, gameta, ki se v procesu spolnega razmnoževanja združi z žensko gameto (jajčecem) in tvori zigoto.
Poglej Lipid in Semenčica
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Lipid in Serin
Sfingolipid
Sfingolipidi so družina polarnih lipidov, ki se pogosto nahajajo v raznih bioloških (biotskih) membranah, kjer velik delež zasedajo tudi pripadniki druge skupine polarnih lipidov, glicerofosfolipidi (fosfogliceridi).
Poglej Lipid in Sfingolipid
Sfingomielin
Sphingomyelinčrno:sfingozinrdeče:fosfoholinmodro:maščobna kislina Sfingomielin je spojina ceramida in fosfoholina ali fosfoetanolamina in je sestavina celičnih membran in mielina.
Poglej Lipid in Sfingomielin
Sfingozin
Sfingozin (2-amino-4-oktadeken-1,3-diol) je aminoalkohol z dolgo nenasičeno alifatsko verigo in je sestavina sfingomielina in drugih sfingolipidov, ki so pomembna skupina lipidov v celični membrani.
Poglej Lipid in Sfingozin
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Poglej Lipid in Sladkorna bolezen
Sončnično olje
Sončnično olje Sončnično olje je olje nevtralnega okusa in vonja, iztisnjeno iz sončničnih (Helianthus annuus) semen.
Poglej Lipid in Sončnično olje
Srčno-žilna bolezen
Srčno-žilne bolezni ali bolezni srca in žilja (kardiovaskularne bolezni) so bolezni, ki prizadenejo srce in/ali krvne žile.
Poglej Lipid in Srčno-žilna bolezen
Steroid
1785f Steroid je organska spojina s štirimi obroči, razporejenimi v določeno molekularno konfiguracijo.
Poglej Lipid in Steroid
Sterol
Steroli, znani tudi kot steroidni alkoholi, so podskupina steroidov in pomemben razred organskih molekul.
Poglej Lipid in Sterol
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Lipid in Stročnice
Terpen
borove. Terpeni so najpogostejše sestavine eteričnih olj in pogoste sestavine smol.
Poglej Lipid in Terpen
Testosteron
Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina.
Poglej Lipid in Testosteron
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Lipid in Tkivo
Topilo
Topilo je snov, v kateri se pri tvorbi raztopi topljenec.
Poglej Lipid in Topilo
Topnost
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu.
Poglej Lipid in Topnost
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Lipid in Triacilglicerol
Tromboksan
Tromboksan A2 Tromboksan B2 Tromboksan je eden od derivatov, ki s katalitičnim delovanjem ciklooksigenaze nastane iz arahidonske kisline.
Poglej Lipid in Tromboksan
Ubikinon
Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.
Poglej Lipid in Ubikinon
Vezikel
Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.
Poglej Lipid in Vezikel
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Lipid in Vid
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin.
Poglej Lipid in Vitamin A
Vitamin D
Vitamin D je naziv za skupino sorodnih maščobotopnih sekosteroidnih snovi, ki imajo v telesu različne biološke funkcije; med drugim povečajo absorpcijo kalcija, magnezija in fosfata iz prebavil.
Poglej Lipid in Vitamin D
Vitamin E
Kemijska formula biološko najaktivnejše oblike vitamina E (α-tokoferol) Vitamin-e je v maščobi topen vitamin, poznan v dveh glavnih oblikah, kot tokoferol in tokotrienol, redkeje tudi kot tokoenol.
Poglej Lipid in Vitamin E
Vitamin K
Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.
Poglej Lipid in Vitamin K
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Lipid in Vnetje
Vodikov klorid
Vodikov klorid je kemijska spojina vodika in klora s formulo HCl.
Poglej Lipid in Vodikov klorid
William Prout
William Prout, angleški kemik in zdravnik, * 15. januar 1785, † 9. april 1850.
Poglej Lipid in William Prout
Glej tudi
Lipidi
Prav tako znan kot Glicerolipid, Lipidi.