Kazalo
78 odnosi: Adenozin trifosfat, Aminokislina, Anion, Beljakovina, Bikarbonat, Biotin, Bruhanje, Celična membrana, Citosol, Dihalna veriga, Dihanje, Elektron, Encim, Eritrocit, Funkcionalna skupina, Geometrijska izomerija, Glukoza, Hibernacija, Hidracija, Hidrofobnost, Hipoglikemija, Incidenca, Izomer, Jetra, Kalitev, Karnitin, Katalaza, Kemična vez, Kisik, Kofaktor, Krebsov cikel, Kri, Linolna kislina, Lipid, List, Maščobna kislina, Medvedi, Mišica, Mitohondrij, Možgani, Nadledvična žleza, Navadni polh, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nukleofilnost, Ogljik, Ogljikov dioksid, Ogljikov hidrat, Ogljikovodik, Oksidacija alfa, Oksidacija omega, ... Razširi indeks (28 več) »
- Celična biologija
- Celično dihanje
- Maščobne kisline
- Presnovne poti
Adenozin trifosfat
Adenozin-5'-trifosfat (ATP) je molekula z različnimi biološkimi funkcijami, v celici pa deluje kot koencim.
Poglej Oksidacija beta in Adenozin trifosfat
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Oksidacija beta in Aminokislina
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Oksidacija beta in Anion
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Oksidacija beta in Beljakovina
Bikarbonat
V anorganski kemiji je bíkarbonát (po IUPAC priporočljiva nomenklatura: hidrogenkarbonat) je vmesna oblika v deprotonaciji ogljikove kisline.
Poglej Oksidacija beta in Bikarbonat
Biotin
Biotin (tudi kot vitamin H, biotin; koencim R, biopeiderm; kemijska formula B7 in C10H16N2O3S) je vodotopen vitamin B-kompleksa.
Poglej Oksidacija beta in Biotin
Bruhanje
Brúhanje oz.
Poglej Oksidacija beta in Bruhanje
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Oksidacija beta in Celična membrana
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Oksidacija beta in Citosol
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Oksidacija beta in Dihalna veriga
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Oksidacija beta in Dihanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Oksidacija beta in Elektron
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Oksidacija beta in Encim
Eritrocit
Človeške rdeče krvničke Rdeče krvničke ali eritrocíti so krvne celice, ki oskrbujejo telo s kisikom.
Poglej Oksidacija beta in Eritrocit
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Oksidacija beta in Funkcionalna skupina
Geometrijska izomerija
Geometrijska izomerija se nanaša na različno prostorsko razporeditev atomov ali skupin atomov. Geometrijska izomerija, v žargonu tudi cis-trans izomerija, je podtip stereoizomerije, za katerega je značilno, da se tako imenovana cis in trans izomera med seboj razlikujeta po postavitvi atomov (ali skupin atomov) ob dvojni vezi ali glede na ravnino obroča.
Poglej Oksidacija beta in Geometrijska izomerija
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Oksidacija beta in Glukoza
Hibernacija
Jež je ena izmed živali, ki hibernirajo Hibernacija ali zimsko spanje (latinsko hibernus - zima) je stanje telesne neaktivnosti živih bitij, pri kateremu se umiri srčni utrip, zniža telesna temperatura, presnova se upočasni, z namenom zmanjšati porabo energije predvsem v zimskem času, ko ni zadostnih virov hrane.
Poglej Oksidacija beta in Hibernacija
Hidracija
Hidracija je povezava med molekulami vode in molekulami (ali ioni) bolj ali manj polarnih nesaturiranih topljencev, običajno alkenov ali alkinov.
Poglej Oksidacija beta in Hidracija
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Poglej Oksidacija beta in Hidrofobnost
Hipoglikemija
Hipoglikemija je nenormalno znižana koncentracija glukoze v krvi.
Poglej Oksidacija beta in Hipoglikemija
Incidenca
Incidenca ali pojavnost je število novih dogodkov, predvsem novih primerov bolezni v določenem časovnem intervalu oziroma obdobju na določenem območju v določeni populaciji.
Poglej Oksidacija beta in Incidenca
Izomer
Izomeri so v kemiji snovi z enako molekulsko formulo in različno strukturno formulo.
Poglej Oksidacija beta in Izomer
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Oksidacija beta in Jetra
Kalitev
Sončnične sadike, stare samo tri dni po vzkalitvi. Kalitev je proces v razvoju rastline, ki se začne po obdobju počitka semena.
Poglej Oksidacija beta in Kalitev
Karnitin
Karnitin je kvaterna amonijeva spojina, ki jo človeški organizem proizvede iz dveh aminokislin, in sicer iz lizina in metionina. V celicah je karnitin potreben za prenos maščobnih kislin iz citosola v mitohondrije, torej se udeležuje razpada maščob, pri čemer nastaja energija.
Poglej Oksidacija beta in Karnitin
Katalaza
Katalaza je encim, ki se nahaja v tkivih, ki vsebujejo maščobe, zelenih listih in v vseh aerobnih celicah.
Poglej Oksidacija beta in Katalaza
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Oksidacija beta in Kemična vez
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Oksidacija beta in Kisik
Kofaktor
Kofaktor je nebeljakovinska spojina, ki je močno ali šibko vezana na protein in je potrebna za biološko aktivnost proteina; najpogosteje so ti proteini encimi.
Poglej Oksidacija beta in Kofaktor
Krebsov cikel
Cikel citronske kisline (poznan tudi pod imenom cikel trikarboksilnih kislin ali Krebsov cikel - imenovan po Hansu Aldolfu Krebsu, ki je prvi prepoznal cikel) je zaporedje več kemijskih reakcij, ki potekajo v živih celicah, pri tem pa uporabljajo kisik kot del celičnega metabolizma.
Poglej Oksidacija beta in Krebsov cikel
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Oksidacija beta in Kri
Linolna kislina
Linólna kislína (IUPAC-ime: cis, cis-9,12-oktadekadienojska kislina) je nenasičena omega-6 esencialna maščobna kislina z dvema dvojnima vezema in z 18 ogljikovimi atomi.
Poglej Oksidacija beta in Linolna kislina
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Oksidacija beta in Lipid
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Oksidacija beta in List
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Oksidacija beta in Maščobna kislina
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Oksidacija beta in Medvedi
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Oksidacija beta in Mišica
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Oksidacija beta in Mitohondrij
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Oksidacija beta in Možgani
Nadledvična žleza
Ledvice in nadledvični žlezi (''na sliki Adrenal Gland'') Nadledvični žlezi tudi nadledvičnici, nadobistnici ali suprarenalni žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajta nad ledvicami.
Poglej Oksidacija beta in Nadledvična žleza
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Poglej Oksidacija beta in Navadni polh
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Poglej Oksidacija beta in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Oksidacija beta in Nukleofilnost
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Oksidacija beta in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Oksidacija beta in Ogljikov dioksid
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Oksidacija beta in Ogljikov hidrat
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Oksidacija beta in Ogljikovodik
Oksidacija alfa
Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.
Poglej Oksidacija beta in Oksidacija alfa
Oksidacija omega
Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.
Poglej Oksidacija beta in Oksidacija omega
Oksidativna fosforilacija
Oksidativna fosforilacija je presnovna pot, v kateri celice z encimi oksidirajo molekule hranilnih snovi in s tem sproščajo kemično energijo v njihovih vezeh, to pa potem porabijo za sintezo adenozin trifosfata (ATP).
Poglej Oksidacija beta in Oksidativna fosforilacija
Omedlevica
Sinkopa ali omedlevica je nenadna kratkotrajna nezavest zaradi možganske ishemije.
Poglej Oksidacija beta in Omedlevica
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Poglej Oksidacija beta in Organ (biologija)
Peroksisom
Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.
Poglej Oksidacija beta in Peroksisom
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Oksidacija beta in Presnova
Presnovek
Presnovek ali metabolit je intermediat ali produkt v procesu presnove.
Poglej Oksidacija beta in Presnovek
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Oksidacija beta in Puščava
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Oksidacija beta in Rastline
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Oksidacija beta in Rastlinska celica
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Oksidacija beta in Redoks reakcija
Saharoza
Saharoza je vrsta ogljikovih hidratov, znana tudi pod imenom namizni sladkor, beli sladkor, pogovorno tudi sladkor, ki se najpogosteje uporablja v vsakodnevni prehrani in prehrambeni industriji.
Poglej Oksidacija beta in Saharoza
Seme
Različno seme Seme je del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razširjanje po prostoru.
Poglej Oksidacija beta in Seme
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Oksidacija beta in Severna Evropa
Slepota
Slepôta (strokovno tudi ablepsíja) je prirojeno ali pridobljeno stanje nezadostne vidne zaznave zaradi fizioloških ali nevroloških dejavnikov.
Poglej Oksidacija beta in Slepota
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Oksidacija beta in Soda in liha števila
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Oksidacija beta in Substrat
Telesna temperatura
vročini''' je spremenjena nastavitvena točka centra v hipotalamusu, zaradi česar mora telo proizvajati več toplote kot normalno. Telesna temperatura je temperatura človeškega ali živalskega organizma.
Poglej Oksidacija beta in Telesna temperatura
Tiol
Osnovna zgradba tiolov Tioli so organske spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma, na katerega je vezan vodikov (-SH).
Poglej Oksidacija beta in Tiol
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Oksidacija beta in Tkivo
Toplota
Toplota (Q) je energija, ki ob stiku dveh teles z različnima temperaturama spontano prehaja s telesa višje temperature na telo z nižjo temperaturo (drugi zakon termodinamike).
Poglej Oksidacija beta in Toplota
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Oksidacija beta in Triacilglicerol
Velblod
Velblod (znanstveno ime Camelus) je rod sodoprstih kopitarjev iz družine kamel, v katerega uvrščamo dve danes živeči vrsti, enogrbo (Camelus dromedarius) in dvogrbo kamelo (Camelus bactrianus).
Poglej Oksidacija beta in Velblod
Vitamin B
Vitamin B6Vitamin B sestavlja več vitaminov, zato je bolj pravilno govoriti v množinski obliki - vitamini B ali kar B kompleks.
Poglej Oksidacija beta in Vitamin B
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Oksidacija beta in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Oksidacija beta in Vodik
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Oksidacija beta in Vodikov peroksid
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Oksidacija beta in Združene države Amerike
Znojenje
Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.
Poglej Oksidacija beta in Znojenje
Glej tudi
Celična biologija
Celično dihanje
Maščobne kisline
Presnovne poti
Prav tako znan kot Beta oksidacija.