Kazalo
97 odnosi: Alkohol, Amin, Aminokislina, Antimikotik, Antioksidant, ATP, Živali, Živalska celica, Žolč, Bakterije, Beljakovina, Celična membrana, Celično jedro, Celica, Christian de Duve, Citoplazma, Citosol, Dednina, Dušikov oksid, Encim, Endoplazemski retikulum, Endosimbioza, Etanal, Etanol, Eter, Evkarionti, Evolucija, Fenol, Fitična kislina, Formaldehid, Fosfolipid, Fosfolipidna dvojna plast, Fotosinteza, Gen, Gensko prevajanje, Glicin, Glikoliza, Glive, Glukoza, Holesterol, Jetra, Katalaza, Kisik, Kloroplast, Kvasovka, Ledvica, Levcin, Lipid, List, Lizin, ... Razširi indeks (47 več) »
- Organeli
- Presnova
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Peroksisom in Alkohol
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Peroksisom in Amin
Aminokislina
Amínokislína je v kemiji na splošno vsaka molekula, ki vsebuje tako aminsko (–NH2) kot karboksilno (–COOH) funkcionalno skupino.
Poglej Peroksisom in Aminokislina
Antimikotik
Antimikotiki ali protiglivna (protiglivična) zdravila, so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje glivnih okužb.
Poglej Peroksisom in Antimikotik
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Peroksisom in Antioksidant
ATP
ATP je lahko kratica za.
Poglej Peroksisom in ATP
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Peroksisom in Živali
Živalska celica
'''Zgradba tipične živalske celice:''' 1. jedrce 2. celično jedro 3. ribosomi 4. sekretorni mešiček 5. zrnati endoplazemski retikulum 6. Golgijev aparat 7. mikrotubuli 8. gladki endoplazemski retikulum 9. mitohondriji 10. vakuola 11. citoplazma 12. lizosom 13.
Poglej Peroksisom in Živalska celica
Žolč
Žolč je izloček jetrnih celic ali hepatocitov.
Poglej Peroksisom in Žolč
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Peroksisom in Bakterije
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Peroksisom in Beljakovina
Celična membrana
Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.
Poglej Peroksisom in Celična membrana
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Peroksisom in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Peroksisom in Celica
Christian de Duve
Christian René, viscount de Duve, belgijski citolog, biokemik in akademik, nobelovec, * 2. oktober 1917, Thames Ditton, Surrey, Anglija, † 4. maj 2013, Nethen, Belgija.
Poglej Peroksisom in Christian de Duve
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Peroksisom in Citoplazma
Citosol
Citosól je tekoči del citoplazme evkariontske ali prokariontske celice.
Poglej Peroksisom in Citosol
Dednina
Dednína, dédina ali genóm je celota dednih informacij nekega organizma, ki obstaja v obliki DNK oziroma pri nekaterih virusih v obliki RNK.
Poglej Peroksisom in Dednina
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Peroksisom in Dušikov oksid
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Peroksisom in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Peroksisom in Endoplazemski retikulum
Endosimbioza
doi.
Poglej Peroksisom in Endosimbioza
Etanal
Etanal (tudi acetaldehid) je organska kemijska spojina s formulo CH3CHO ali MeCHO.
Poglej Peroksisom in Etanal
Etanol
Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.
Poglej Peroksisom in Etanol
Eter
Splošna struktura etrov. Etri so razred organskih spojin, ki vsebujejo etrsko skupino – kisikov atom, ki je vezan na dve (substituirani) alkilni ali arilni skupini.
Poglej Peroksisom in Eter
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Peroksisom in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Peroksisom in Evolucija
Fenol
Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.
Poglej Peroksisom in Fenol
Fitična kislina
200px Fítična kislina (tudi fitinska kislina, inozitol heksakisfosfat (IP6); fitat, če je v obliki soli) je v mnogih rastlinskih tkivih poglavitna zaloga fosforja, zlasti v semenu.
Poglej Peroksisom in Fitična kislina
Formaldehid
Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.
Poglej Peroksisom in Formaldehid
Fosfolipid
Fosfolipíd je molekula, predstavnik polarnih maščob.
Poglej Peroksisom in Fosfolipid
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Peroksisom in Fosfolipidna dvojna plast
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Peroksisom in Fotosinteza
Gen
spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.
Poglej Peroksisom in Gen
Gensko prevajanje
Prikaz prevajanja RNK in sinteze beljakovine na ribosomu. Prevajanje (translacija) RNK je proces, v katerem se določeno zaporedje baz v molekuli sporočilne RNK (mRNK) med sintezo beljakovine prevede v zaporedje aminokislin v polipeptidu.
Poglej Peroksisom in Gensko prevajanje
Glicin
Glicin (skrajšano Gly ali G), je najmanjša od 20 aminokislin, ki jih je običajno srečati v beljakovinah; glicin je tudi najmanjša možna amino kislina - namesto stranske verige kot pri drugih amino kislinah je v glicinu najti en sam vodik.
Poglej Peroksisom in Glicin
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Peroksisom in Glikoliza
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Peroksisom in Glive
Glukoza
Glukoza (D-glukoza; tudi grozdni sladkor, dekstroza, krvni sladkor) je enostavni sladkor (monosaharid) z molekulsko formulo C6H12O6.
Poglej Peroksisom in Glukoza
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Peroksisom in Holesterol
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Peroksisom in Jetra
Katalaza
Katalaza je encim, ki se nahaja v tkivih, ki vsebujejo maščobe, zelenih listih in v vseh aerobnih celicah.
Poglej Peroksisom in Katalaza
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Peroksisom in Kisik
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Peroksisom in Kloroplast
Kvasovka
Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.
Poglej Peroksisom in Kvasovka
Ledvica
Prečni prerez ledvice. Položaj ledvic. Ledvice (tudi obisti) so parni organ fižolaste oblike, ki izločajo seč.
Poglej Peroksisom in Ledvica
Levcin
Levcin (okrajšano kot Leu ali L) je α-aminokislina s kemijsko formulo HO2CCH(NH2)CH2CH(CH3)2.
Poglej Peroksisom in Levcin
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Peroksisom in Lipid
List
Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.
Poglej Peroksisom in List
Lizin
Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Peroksisom in Lizin
Lizosom
Lizosom je celični organel, v katerem poteka razgradnja beljakovin in nekaterih drugih makromolekul.
Poglej Peroksisom in Lizosom
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Peroksisom in Maščobe
Maščobna kislina
Maščôbna kislína je v organski kemiji in še posebej biokemiji, karboksilna kislina, pogosto z dolgimi alifatskimi verigami, ki so lahko nasičene ali nenasičene.
Poglej Peroksisom in Maščobna kislina
Mielin
Mielín je sestavina mielínske ovójnice, ki vsebuje 30 odstotkov beljakovin in 70 odstotkov lipidov, z visoko koncentracijo holesterola in fosfolipidov.
Poglej Peroksisom in Mielin
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Peroksisom in Mitohondrij
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Peroksisom in Možgani
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Peroksisom in Molekula
Mravljinčna kislina
Mravljínčna kislína (tudi mravljična kislina, pravilneje metanójska kislína) je najpreprostejša karboksilna kislina.
Poglej Peroksisom in Mravljinčna kislina
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Peroksisom in Mutacija
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Peroksisom in Nevron
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Peroksisom in Ogljik
Ogljikov dioksid
Ogljíkov díoksíd (zastarelo ogljikov dvokis) je pri standardnih pogojih plin s kemijsko formulo CO2.
Poglej Peroksisom in Ogljikov dioksid
Oksidacija alfa
Reakcijske stopnje oksidacije alfa Oksidacija alfa (α-oksidacija) je proces, pri katerem se iz določenih maščobnih kislin, ki imajo na β-ogljikovem (C) atomu metilno skupino, cepi samo eden ogljikov atom na karboksilnem koncu.
Poglej Peroksisom in Oksidacija alfa
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Peroksisom in Oksidacija beta
Okužba
Okužba ali infekcija je naselitev mikrobov v gostiteljevem organizmu z namenom izrabljanja gostiteljevih bioloških procesov za lastno razmnoževanje.
Poglej Peroksisom in Okužba
Organ
Organ je lahko.
Poglej Peroksisom in Organ
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Peroksisom in Organel
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Peroksisom in Organizem
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Peroksisom in Patogen
Plesen
Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).
Poglej Peroksisom in Plesen
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Peroksisom in Pljuča
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Peroksisom in Presnova
Purin
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol.
Poglej Peroksisom in Purin
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Peroksisom in Rastline
Rastlinska celica
Shema »tipične« rastlinske celice z označenimi sestavnimi deli Rastlinska celica je tip evkariontske celice, kakršen gradi rastlinska tkiva.
Poglej Peroksisom in Rastlinska celica
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Peroksisom in Reaktivna kisikova spojina
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Peroksisom in Receptor (biokemija)
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Peroksisom in Redoks reakcija
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Peroksisom in Sečna kislina
Serin
Serin (skrajšano Ser ali S) je polarna aminokislina.
Poglej Peroksisom in Serin
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Peroksisom in Sesalci
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Peroksisom in Sožitje
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Peroksisom in Substrat
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Poglej Peroksisom in Superoksid
Superoksid-dismutaza
Superoksid dismutaza je encim, prisoten v praktično vseh aerobnih celicah in v zunajceličnih tekočinah.
Poglej Peroksisom in Superoksid-dismutaza
Ubikvitinacija
Proces ubikvitinacije: Encim E1 aktivira ubikvitin, ki se prenese na E2, nato pa se veže na protein s pomočjo E2 in E3 (ubikvitinske ligaze), ki selektivno prepozna primerni protein. Ubikvitinacija je pomembna sekundarna modifikacija proteinov, ki regulira številne procese.
Poglej Peroksisom in Ubikvitinacija
Vakuola
mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.
Poglej Peroksisom in Vakuola
Višje rastline
List bananovca, rastlinski organ Višje rastline ali cevnice (Tracheophyta), ki jih ponekod imenujejo tudi vaskularne rastline in traheofiti, zajemajo taksona semenke in praprotnice.
Poglej Peroksisom in Višje rastline
Virusi
Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.
Poglej Peroksisom in Virusi
Vitamin
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.
Poglej Peroksisom in Vitamin
Vitamin A
Vitamin A je v maščobah topen vitamin.
Poglej Peroksisom in Vitamin A
Vitamin K
Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.
Poglej Peroksisom in Vitamin K
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Peroksisom in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Peroksisom in Vodik
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Peroksisom in Vodikov peroksid
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Peroksisom in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Peroksisom in Zajedavstvo