Kazalo
79 odnosi: Adenovirusi, Aids, Arheje, Atomska teža, Bakterije, Bakteriofag, Beljakovina, Beseda, Biologija, Celično jedro, Celica, Deoksiribonukleinska kislina, Edward Jenner, Elektronski mikroskop, Enota atomske mase, Evkarionti, Fosfolipidna dvojna plast, Francis Crick, Frank Macfarlane Burnet, Glive, Grščina, Gripa, Hepatitis, Herpes, Herpesvirusi, Hipoteza, Ikozaeder, Imunski sistem, Indoevropski jeziki, James Dewey Watson, Jetra, Joshua Lederberg, Klopi, Klorofil, Koevolucija, Koronavirus, Kromosom, Latinščina, Lipid, Ločljivost mikroskopa, Louis Pasteur, Max Delbrück, Max Theiler, Meningitis, Miha Likar, Mikrobiologija, Mikroskop, Mumps, Nalezljiva bolezen, Nanometer, ... Razširi indeks (29 več) »
- Epidemiologija
- Medicinski testi
- Pandemije
- Zoonoze
Adenovirusi
Adenovirusi (znanstveno ime Adenoviridae) so družina virusov.
Poglej Virusi in Adenovirusi
Aids
Akvirírani imúnski deficítni sindróm, znan s kratico AIDS ali aids, ga poznamo tudi kot sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV).
Poglej Virusi in Aids
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Virusi in Arheje
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Virusi in Atomska teža
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Virusi in Bakterije
Bakteriofag
Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.
Poglej Virusi in Bakteriofag
Beljakovina
rentgensko kristalografijo. Beljakovína je kompleksna organska molekula, polimer, sestavljen iz najmanj 50 verižno povezanih aminokislin.
Poglej Virusi in Beljakovina
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Virusi in Beseda
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Virusi in Biologija
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Virusi in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Virusi in Celica
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Virusi in Deoksiribonukleinska kislina
Edward Jenner
Edward Jenner, FRS, angleški zdravnik, * 17. maj 1749, Berkeley, Gloucestershire, Anglija, † 26. januar 1823, Berkeley.
Poglej Virusi in Edward Jenner
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Virusi in Elektronski mikroskop
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Virusi in Enota atomske mase
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Virusi in Evkarionti
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Virusi in Fosfolipidna dvojna plast
Francis Crick
Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Virusi in Francis Crick
Frank Macfarlane Burnet
Sir Frank Macfarlane Burnet, OM, AK, KBE, avstralski zdravnik, virolog in akademik, nobelovec, * 3. september 1899, Traralgon, Viktorija, Avstralija, † 31. avgust 1985, Port Fairy, Viktorija.
Poglej Virusi in Frank Macfarlane Burnet
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Virusi in Glive
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Virusi in Grščina
Gripa
hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.
Poglej Virusi in Gripa
Hepatitis
Hepatítis pomeni vnetje jetrnega tkiva.
Poglej Virusi in Hepatitis
Herpes
Hêrpes ali herpes simpleks je skupina bolezni, ki jih povzročajo določeni herpesvirusi (virus herpesa simpleksa) in ki se na koži ter vidnih sluznicah kažejo kot skupine mehurčkov, se spontano pozdravijo, vendar pogosto ponavljajo.
Poglej Virusi in Herpes
Herpesvirusi
Herpesvirusi (znanstveno ime Herpesviridae) so velika družina virusov.
Poglej Virusi in Herpesvirusi
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Virusi in Hipoteza
Ikozaeder
animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.
Poglej Virusi in Ikozaeder
Imunski sistem
nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.
Poglej Virusi in Imunski sistem
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Virusi in Indoevropski jeziki
James Dewey Watson
James Dewey Watson, ameriški molekularni biolog, * 6. april 1928, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Virusi in James Dewey Watson
Jetra
Jetra so eden največjih organov človeškega telesa Jetra so za vretenčarje značilen organ.
Poglej Virusi in Jetra
Joshua Lederberg
Joshua Lederberg, ameriški mikrobiolog in genetik, * 23. maj 1925, Montclair, New Jersey, ZDA, † 2. februar 2008, NewYork-Presbyterian Hospital, New York, ZDA.
Poglej Virusi in Joshua Lederberg
Klopi
Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).
Poglej Virusi in Klopi
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Virusi in Klorofil
Koevolucija
Koevolucija je sprememba genetske sestave enega organizma ali organske vrste, ki nastane kot odgovor na spremembo genetske sestave drugega organizma ali organske vrste.
Poglej Virusi in Koevolucija
Koronavirus
Koronavirusi so skupina virusov iz družine koronavirusov (Coronaviridae), ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih.
Poglej Virusi in Koronavirus
Kromosom
fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.
Poglej Virusi in Kromosom
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Virusi in Latinščina
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Virusi in Lipid
Ločljivost mikroskopa
Ločljívost mikroskòpa (oznake r, R, d) je določena kot najmanjša razdalja med točkama (točkovnima viroma), ki se ju v idealnih pogojih še razloči kot dve točki.
Poglej Virusi in Ločljivost mikroskopa
Louis Pasteur
Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.
Poglej Virusi in Louis Pasteur
Max Delbrück
Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Virusi in Max Delbrück
Max Theiler
Max Theiler, južnoafriško-ameriški zdravnik in virolog, nobelovec, * 30. januar 1899, Pretoria, Južnoafriška republika (danes Republika Južna Afrika), † 11. avgust 1972, New Haven, Connecticut, Združene države Amerike.
Poglej Virusi in Max Theiler
Meningitis
Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.
Poglej Virusi in Meningitis
Miha Likar
Miha Likar, slovenski zdravnik, mikrobiolog, * 24. julij 1923, Ljubljana, † 3. maj 2010, Ljubljana.
Poglej Virusi in Miha Likar
Mikrobiologija
Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).
Poglej Virusi in Mikrobiologija
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Virusi in Mikroskop
Mumps
Múmps ali epidémični parotítis je nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pride do akutnega vnetja obušesne žleze slinavke, lahko pa tudi do vnetja drugih žlez slinavk, možganskih ovojnic, mod, jajčnikov ali trebušne slinavke.
Poglej Virusi in Mumps
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Virusi in Nalezljiva bolezen
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Virusi in Nanometer
Navadna bradavica
Navadna bradavica je izboklina na koži, ki nastane zaradi okužbe z enim od humanih papilomskih virusov.
Poglej Virusi in Navadna bradavica
Norice
Virus noric Otrok z noricami Norice (strokovno tudi varičela, varicella) ali vodene koze so zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene zlasti otroke.
Poglej Virusi in Norice
Ošpice
Óšpice (latinsko morbilli) so nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic iz rodu morbilivirusov in družine paramiksovirusov.
Poglej Virusi in Ošpice
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Poglej Virusi in Ogljikov hidrat
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Virusi in Organizem
Otroška paraliza
Otroška paraliza, otroška ohromelost ali poliomielitis (žargonsko tudi okrajšano kot polio) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus in se kaže z vročino, glavobolom, bruhanjem, včasih z ohlapno omrtvelostjo (pareza) ali ohromitvijo (paraliza) zaradi okvar v prednjih rogovih hrbtnega mozga.
Poglej Virusi in Otroška paraliza
Parvovirus
Parvovirusi so najenostavnejši DNK-virusi, ki lahko okužijo živali in človeka.
Poglej Virusi in Parvovirus
Pasovec
Pasovec ali herpes zoster je akutno vnetje perifernih živcev, ki jo pri odraslih povzroči virus noric (humani herpesvirus 3).
Poglej Virusi in Pasovec
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Virusi in Patogen
Plazmid
Shema bakterije z označenimi plazmidi Plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja.
Poglej Virusi in Plazmid
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Virusi in Prokarionti
Računalniški virus
Računalniški virus je programska koda, ki se je sposobna razmnoževati in prenašati v računalniku brez vednosti in volje uporabnika.
Poglej Virusi in Računalniški virus
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Virusi in Rastline
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Virusi in Rastlinojedec
Ribonukleinska kislina
Ribonukleinska kislina (RNK oziroma RNA) je, tako kot DNK, dolga molekula, ki opravlja vrsto ključnih funkcij v živih organizmih.
Poglej Virusi in Ribonukleinska kislina
Rumena mrzlica
Rumena mrzlica je huda tropska bolezen, ki jo povzroča flavivirus.
Poglej Virusi in Rumena mrzlica
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Virusi in Sanskrt
Slina
Slina (latinsko saliva) je brezbarven, moten, penast in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini.
Poglej Virusi in Slina
Slovenski etimološki slovar
Slovenski etimološki slovar (kratica SES) je etimološki slovar slovenskega knjižnega jezika avtorja Marka Snoja.
Poglej Virusi in Slovenski etimološki slovar
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Virusi in Snov
Steklina
Steklína je nalezljiva bolezen toplokrvnih živali, ki se praviloma konča s smrtjo.
Poglej Virusi in Steklina
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Virusi in Strup
Sydney Brenner
Sydney Brenner, FRS, južnoafriški biolog in akademik, nobelovec, * 13. januar 1927, Germiston, Gauteng, Republika Južna Afrika, † 5. april 2019, Singapur.
Poglej Virusi in Sydney Brenner
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Virusi in Taksonomija
Togavirusi
Togavirusi (Togaviridae) so družina srednje velikih ikozaedričnih virusov z enoverižno RNK in ovojnico, z rodovoma alfavirusi in rubivirusi, v katera se uvršča skupno 32 vrst.
Poglej Virusi in Togavirusi
Virusna ovojnica
Prikaz virusne ovojnice enega od virusov iz rodu alfavirusov (premer 68 nm) Vírusna ovójnica ali vírusni plášč je pri nekaterih virusih prisotna najbolj zunanja struktura, sestavljena iz lipidov, ki izvirajo iz lipidnega dvosloja gostiteljeve celice.
Poglej Virusi in Virusna ovojnica
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Virusi in Vrsta (biologija)
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Virusi in Znanost
Zoofag
Zoofag (iz grških besed φαγειν (fagein) - »jesti« in ζῷον (zoon) - »žival«) je žival, ki se prehranjuje z drugo živaljo ali njenim delom.
Poglej Virusi in Zoofag
Glej tudi
Epidemiologija
Medicinski testi
Pandemije
Zoonoze
Prav tako znan kot Virus.