Kazalo
42 odnosi: Antibiotik, Arheje, Živali, Bakterije, Biček, Botulin, Carl Linnaeus, Celična stena, Celično jedro, Celica, Cepivo, Driska, Ernst Haeckel, Escherichia coli, Evkarionti, Glive, Kloroplast, Mikrometer, Milimeter, Mitohondrij, Modrozelene cepljivke, Organel, Organizem, Patogen, Penicilini, Peptidoglikan, Pljučnica, Praživali, Prokarionti, Protisti, Protitelo, Rastline, Sifilis, Sožitje, Strup, Tetanus, Tkivo, Toksin, Voda, Zemlja, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Zrak.
- Bakteriologija
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Bakterije in Antibiotik
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Bakterije in Arheje
Živali
Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.
Poglej Bakterije in Živali
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Bakterije in Bakterije
Biček
Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.
Poglej Bakterije in Biček
Botulin
Botulín je nevrotoksin, ki ga prozvajajo bakterije Clostridium botulinum.
Poglej Bakterije in Botulin
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Bakterije in Carl Linnaeus
Celična stena
Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.
Poglej Bakterije in Celična stena
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Bakterije in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Bakterije in Celica
Cepivo
Cepivo je biološki pripravek, ki zagotavlja pridobljeno imunost proti določeni nalezljivi ali rakavi bolezni.
Poglej Bakterije in Cepivo
Driska
Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.
Poglej Bakterije in Driska
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Bakterije in Ernst Haeckel
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Bakterije in Escherichia coli
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Bakterije in Evkarionti
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Bakterije in Glive
Kloroplast
Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.
Poglej Bakterije in Kloroplast
Mikrometer
Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).
Poglej Bakterije in Mikrometer
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Bakterije in Milimeter
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Bakterije in Mitohondrij
Modrozelene cepljivke
Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.
Poglej Bakterije in Modrozelene cepljivke
Organel
jedro (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondrija (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol Organel, tudi organček, je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Poglej Bakterije in Organel
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Bakterije in Organizem
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Bakterije in Patogen
Penicilini
Osnovna struktura penicilinov. Na mestu "R" se nahajajo različne strukture. Penicilini so skupina antibiotikov, ki so naravni produkti nekaterih gliv (iz rodu čopičastih plesni (Penicillium)) ali pa so polsintetičnega izvora.
Poglej Bakterije in Penicilini
Peptidoglikan
Osnovna gradbena enota peptidoglikana. N-acetilglukozamin in N-acetilmuraminska kislina sta povezana z β(1→4)-glikozidno vezjo. Na N-acetilmuramisnko kislino je pripeta (v tem primeru) veriga štirih aminokislin. Peptidoglikan je polimer z veliko molekulsko maso, sestavljen iz verig glikozaminoglikanov, ki so prečno povezane z oligopeptidi.
Poglej Bakterije in Peptidoglikan
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Poglej Bakterije in Pljučnica
Praživali
Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.
Poglej Bakterije in Praživali
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Bakterije in Prokarionti
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Bakterije in Protisti
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Poglej Bakterije in Protitelo
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Bakterije in Rastline
Sifilis
Sifilis, imenovan tudi lues, je spolno prenosljiva okužba, ki jo povzroča spiroheta, to je bakterija, Treponema pallidum, podvrsta pallidum.
Poglej Bakterije in Sifilis
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Bakterije in Sožitje
Strup
Strúp je biološko gledano snov, ki zaradi svoje kemijske zgradbe škoduje določenemu biološkemu sistemu.
Poglej Bakterije in Strup
Tetanus
Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.
Poglej Bakterije in Tetanus
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Bakterije in Tkivo
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Bakterije in Toksin
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Bakterije in Voda
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Bakterije in Zemlja
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Bakterije in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Bakterije in Zrak
Glej tudi
Bakteriologija
Prav tako znan kot Bacteria, Bacterium, Bakterija, Eubacteria, Eubacterium, Evbakterija, Evbakterije.