OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 645 odnosi: Absces, Aceton, Acidogena celica, Aerob, Aerosakulitis, Aerosol, Aids, Akutna odpoved jeter, Akutni bakterijski meningitis, Alanin, Alelopatija, ALH 84001, Alkalno jezero, Alkan, Alkohol, Alkohol-dehidrogenaza, Alkoholna raztopina, Alleejev učinek, Aluminij, Amfotericin B, Amilaza, Aminoglikozidi, Anaerob, Analiza urina, Angularni heilitis, Antarktika, Antibiotik, Antigen, Antocian, Antraciklin, Arheje, Aseptični meningitis, Astaksantin, Astma, Astrobiologija, ATP-sintaza, Avtofagija, Azijski kozliček, Ščitaste stenice, Ščurki, Šergotit, Šiška (botanika), Škrlatinka, Šotni mah, Šum, Železov(II) sulfid, Ženski reprodukcijski sistem, Živali, Živali na delovnem mestu, Življenje, ... Razširi indeks (595 več) » « Shrink indeks

Absces

Absces ali ognojek je skupek gnoja, ki se je nakopičil v tkivu zaradi okužbe, najpogosteje z bakterijami in paraziti ali drugimi tujimi materiali (les, naboji, igle...). Ognojek je v bistvu obrambni odziv tkiva, s katerim se prepreči širjenje okužbe v okolico.

Poglej Bakterije in Absces

Aceton

Aceton (tudi propanon, dimetil keton, 2-propanon in propan-2-on) je najpreprostejši keton s kemijsko formulo CH3(CO)CH3.

Poglej Bakterije in Aceton

Acidogena celica

Acidogena celica (označena s puščico) Acidogene celice so epitelijske celice v želodcu, ki sodelujejo pri tvorbi solne kisline in izločajo želodčni intrinzični faktor.

Poglej Bakterije in Acidogena celica

Aerob

Rastline in živali so zelo dobro poznani aerobni organizmi Aerob ali aerobni organizem (tudi aerobiont) je vsak organizem, ki lahko preživi in raste le v oksigeniranem okolju, kjer je prisoten molekularni kisik.

Poglej Bakterije in Aerob

Aerosakulitis

Aerosakulitis ali bolezen zračnih vreč, pa tudi sindrom zračnih vreč in okužba (infekcija) zračnih vreč, je pogosto vnetno stanje zračnih vreč pri ptičih, ki ga povzroča mikrobna (večinoma bakterijska) okužba.

Poglej Bakterije in Aerosakulitis

Aerosol

Aerosol predstavlja delce snovi, ki lebdijo v zraku.

Poglej Bakterije in Aerosol

Aids

Akvirírani imúnski deficítni sindróm, znan s kratico AIDS ali aids, ga poznamo tudi kot sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV).

Poglej Bakterije in Aids

Akutna odpoved jeter

Akutna odpoved jeter je pojav prenehanja funkcije jeter zaradi obsežne bolezenske okvare jetrnega tkiva, kmalu po pojavu prvih znakov jetrne bolezni (npr. zlatenice).

Poglej Bakterije in Akutna odpoved jeter

Akutni bakterijski meningitis

Akutni bakterijski meningitis je hudo in hitro potekajoča bakterijska okužba ovojnic centralnega živčevja (mening).

Poglej Bakterije in Akutni bakterijski meningitis

Alanin

Alanin (okrajšano kot Ala ali A)) je α-aminokislina s kemijsko formulo CH3CH(NH2)COOH. L-izomer je ena od 20 proteinogenih aminokislin (ki v človeškem organizmu tvorijo beljakovine). Kodoni, ki zapisujejo alanin, so GCU, GCC, GCA in GCG. Alanin je nepolarna aminokislina. V beljakovinah je L-alanin druga najbolj zastopana aminokislina, takoj za levcinom (7,8 % vseh aminokislin v vzorcu 1.150 beljakovin).

Poglej Bakterije in Alanin

Alelopatija

Alelokemikalije iz odpadlih listov drevesa ''Casuarina equisetifolia'' zavirajo kalitev podrastja, kljub relativno odprtemu prostoru in rednemu deževju Alelopatíja je biološki pojav, pri katerem določeni organizem proizvaja eno ali več biokemijskih spojin, imenovanih alelokemikalije, ki vplivajo na rast, preživetje in razmnoževanje drugih organizmov.

Poglej Bakterije in Alelopatija

ALH 84001

Del meteorita ALH 84001 Elektronski mikroskop pokaže v meteoritu ALH8400 strukturo, ki bi lahko bila fosilna bakterija. ALH 84001 je meteorit iz skupine šergotitov, ki so ga našli v kraju Allan Hills v vzhodnem področju Antarktike v decembru leta 1984.

Poglej Bakterije in ALH 84001

Alkalno jezero

Alkalno jezero je jezero na močno alkalni strani nevtralnosti, običajno z vrednostjo pH med 9 in 12.

Poglej Bakterije in Alkalno jezero

Alkan

Model molekule metana Alkani, znani tudi kot parafini, so kemijske spojine ogljika (C) in vodika (H).

Poglej Bakterije in Alkan

Alkohol

Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول‎, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.

Poglej Bakterije in Alkohol

Alkohol-dehidrogenaza

Alkohol-dehidrogenaze so skupina dehidrogenaz in se pojavljajo v številnih organizmih ter omogočajo pretvorbo med alkoholi in aldehidi ali ketoni.

Poglej Bakterije in Alkohol-dehidrogenaza

Alkoholna raztopina

Alkoholna raztopina (70-odstotni etanol) Alkoholna raztopina je sestavljena iz etanola in prečiščene vode.

Poglej Bakterije in Alkoholna raztopina

Alleejev učinek

Vrsta ima največjo sposobnost obstanka pri srednji gostoti populacije; pri šibkem Alleejevem učinku ima vrsta pri nizki gostoti še vedno pozitivno rast, pri močnem učinku pa vrsti pod določeno mejo (X*) grozi izumrtje. Alleejev učinek opisuje pozitivno odvisnost sposobnosti obstanka vrste od gostote populacije.

Poglej Bakterije in Alleejev učinek

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Bakterije in Aluminij

Amfotericin B

Amfotericin B (lastniška imena: Fungilin, Fungizone, Abelcet, AmBisome, Fungisome, Amphocil, Amphotec) je polienski antimikotik (protiglivična učinkovina).

Poglej Bakterije in Amfotericin B

Amilaza

Amilaza je encim, ki polisaharid škrob razgrajuje do enostavnih sladkorjev.

Poglej Bakterije in Amilaza

Aminoglikozidi

Streptomicin Aminoglikozidi so spojine, ki so sestavljene iz sladkorne in aminske skupine.

Poglej Bakterije in Aminoglikozidi

Anaerob

sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.

Poglej Bakterije in Anaerob

Analiza urina

Analiza urina ali urinska analiza je sklop medicinskih preiskav, s katerimi ugotavljamo fizikalne in kemijske značilnosti seča (urina).

Poglej Bakterije in Analiza urina

Angularni heilitis

Angularni heilitis (AH) ali žvala je vnetje enega ali obeh ustnih kotov.

Poglej Bakterije in Angularni heilitis

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Bakterije in Antarktika

Antibiotik

difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.

Poglej Bakterije in Antibiotik

Antigen

Antigen je substanca, ki lahko v organizmu reagira s produkti, nastalimi v specifičnem imunskem odzivu (s protitelesi).

Poglej Bakterije in Antigen

Antocian

Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.

Poglej Bakterije in Antocian

Antraciklin

Daunorubicin, prvi antraciklin. Antraciklini (ali antraciklinski antibiotiki; oznaka ATC: L01DB) so skupina učinkovin proti raku, ki izvirajo iz naravnih spojin, ki jih proizvajajo bakterije iz rodu Streptomyces.

Poglej Bakterije in Antraciklin

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Bakterije in Arheje

Aseptični meningitis

Aseptični meningitis je vnetje možganskih ovojnic (mening), ob katerem je v likvorju povečano število limfocitov (limfocitna pleocitoza), s standardnimi barvanji in kulturami likvorja pa ne moremo prikazati povzročitelja.

Poglej Bakterije in Aseptični meningitis

Astaksantin

Astaksantin je glavni karotenoidni pigment, ki ga najdemo pri vodnih živalih.

Poglej Bakterije in Astaksantin

Astma

Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.

Poglej Bakterije in Astma

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Bakterije in Astrobiologija

ATP-sintaza

ATP-sintaza je encim, ki katalizira reakcijo sinteze adenozina trifosfata iz adenozina difosfata in neorganskega fosfata.

Poglej Bakterije in ATP-sintaza

Avtofagija

Avtofagíja (grško autos - sam + phageîn - jesti, požirati), tudi citoplazemska celična smrt, je kataboličen proces razgradnje celici lastnih sestavin s pomočjo lizosomov, ki jih lahko celica ponovno uporabi in s tem pridobi nujno potrebna hranila.

Poglej Bakterije in Avtofagija

Azijski kozliček

Azijski kozliček (znanstveno ime Anoplophora glabripennis) je vrsta hrošča iz družine kozličkov, izvorno razširjena v Vzhodni Aziji, ki je bila konec 20.

Poglej Bakterije in Azijski kozliček

Ščitaste stenice

Ščitaste stenice (znanstveno ime Pentatomidae, grško pente - pet + tomos - člen + pripona -idae), pogovorno tudi smrdljivci, so družina stenic, v katero se uvršča okoli 4100 danes živečih opisanih vrst žuželk; po številu vrst so največja družina v sorodstvu ščitastih stenic.

Poglej Bakterije in Ščitaste stenice

Ščurki

Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.

Poglej Bakterije in Ščurki

Šergotit

Šergotit NWA 6963 Šergotit je vrsta Marsovih meteoritov ali SNC meteoritov.

Poglej Bakterije in Šergotit

Šiška (botanika)

Šiške ali cecidije so nenormalne bolezenske rastne tvorbe iz različnih rastlinskih tkiv, ki se pojavijo občasno zaradi vpliva patogenov mnogih vrst.

Poglej Bakterije in Šiška (botanika)

Škrlatinka

Izpuščaj pri škrlatinki. Škrlatinka je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča eritrogeni toksin bakterije Streptococcus pyogenes.

Poglej Bakterije in Škrlatinka

Šotni mah

Šotni mah (znanstveno ime Sphagnum) je rod z od 150 do 350 vrst mahov.

Poglej Bakterije in Šotni mah

Šum

Šúm je v splošnem moteč zvok.

Poglej Bakterije in Šum

Železov(II) sulfid

Železov(II) sulfid ali fero sulfid je kemična spojina s formulo FeS.

Poglej Bakterije in Železov(II) sulfid

Ženski reprodukcijski sistem

peritonej''' '''medenice''': 32. široka vez (z 33. mezosalpinksom; 34. mezovarij in 35. mezometrij) '''vezi''': 36. okrogla; 37. jajčnikova; 38. suspenzorij jajčnika '''krvne žile''': 39.

Poglej Bakterije in Ženski reprodukcijski sistem

Živali

Živáli (znanstveno ime Animalia) so eno izmed petih kraljestev živih bitij.

Poglej Bakterije in Živali

Živali na delovnem mestu

Živali (oziroma hišni ljubljenčki) na delovnem mestu predstavljajo naraščajoči trend v svetu.

Poglej Bakterije in Živali na delovnem mestu

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Bakterije in Življenje

Življenje na Marsu

Znanstevniki so dolgo časa predvidevali o možnosti življenja na Marsu zaradi podobnosti z Zemljo.

Poglej Bakterije in Življenje na Marsu

Žleza mastilka

Žleza mastilka ali cerumenska žleza (lat. glandula ceruminosa) je razvejana cevastomešičkasta (tubuloalveolarna) apokrina žleza v koži sluhovoda, katere sekret je bistvena sestavina ušesega masla (cerumna).

Poglej Bakterije in Žleza mastilka

Žleza slinavka

Žleze slinavke ali le slinavke so ob ušesih, pod spodnjo čeljustnico in pod jezikom ležeče, za sekrecijo sline specializirane žleze, ki izlivajo svoj sekret v ustno votlino.

Poglej Bakterije in Žleza slinavka

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Bakterije in Žuželke

Čajevec

Čajevec (znanstveno ime Melaleuca alternifolia), tudi avstralski čajevec, beli čajevec, čajna mirta ali čajno drevo (oz. tetri po angleškem izrazu tea tree, ki je močno prisoten v oglasih in na izdelkih), je drevo iz družine, v katero spada tudi evkaliptus in nima nič skupnega s čajnim grmom, iz katerega pridobivamo čaj.

Poglej Bakterije in Čajevec

Čankar

Čankar na spodnji strani penisa Čánkar ali spôlna razjéda je razjeda, značilna za nekatere spolno prenosljive bolezni.

Poglej Bakterije in Čankar

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Bakterije in Čistilna naprava

Čreslov cvet

Čreslov cvet (znanstveno ime Fuligo septica) je vrsta sluzavke izrazito žvepleno rumene barve.

Poglej Bakterije in Čreslov cvet

Črevesna flora

Črevesna flora so mikroorganizmi v debelem črevesu, ki so normalni in koristni, spremenjeni po številu in/ali sestavi pa so lahko patogeni.

Poglej Bakterije in Črevesna flora

Črna smrt

Črna smrt (znana tudi kot kuga, velika smrtnost ali črna kuga) je bila pandemija kapljične kuge v Zahodni Evraziji in Severni Afriki od 1346 do 1353.

Poglej Bakterije in Črna smrt

Črne koze

Črne koze (tudi osepnice ali variola) so človeška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus variole.

Poglej Bakterije in Črne koze

Ötzi

Ötzi (tudi Oetzi) je dobro ohranjena človeška mumija približno iz 34. stoletja pr. n. št., ki so jo našli 19.

Poglej Bakterije in Ötzi

Bacillus

Bacillus je rod paličastih grampozitivnih bakterij, ki so povečini gibljive.

Poglej Bakterije in Bacillus

Bacillus anthracis

Bacillus anthracis je povzročitelj antraksa — pogoste bolezni živine in občasno ljudi — in edini obligatni patogen iz rodu Bacillus.

Poglej Bakterije in Bacillus anthracis

Bacillus cereus

Bacillus cereus je grampozitivna, sporogena in gibljiva patogena bakterija, katere spore so razširjene v okolju, predvsem v zemlji.

Poglej Bakterije in Bacillus cereus

Bacillus mycoides

Bacillus mycoides je po Gramu pozitivna sporotvorna bakterija iz rodu Bacillus.

Poglej Bakterije in Bacillus mycoides

Bacillus thuringiensis

Bacillus thuringiensis (tudi Bt) je vrsta paličastih grampozitivnih bakterij, ki živijo v zemlji in se pogosto uporabljajo kot biološki insekticid.

Poglej Bakterije in Bacillus thuringiensis

Baktericid

Baktericíd je snov, ki ubija bakterije.

Poglej Bakterije in Baktericid

Bakterije

Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.

Poglej Bakterije in Bakterije

Bakterijska pljučnica

Bakterijska pljučnica je pljučnica (vnetje pljuč), ki jo povzroči bakterijska okužba.

Poglej Bakterije in Bakterijska pljučnica

Bakterijska vaginoza

Bakterijska vaginoza (BV) je bolezen nožnice, ki jo povzroča čezmerna rast bakterij.

Poglej Bakterije in Bakterijska vaginoza

Bakteriocin

Bakteriocini so beljakovinski toksini, ki jih proizvajajo bakterije da zavirajo razvoj podobnih ali bližnje sorodnih bakterij.

Poglej Bakterije in Bakteriocin

Bakteriofag

Tipični miovirusni bakteriofag Bakteriofági, ali samo fági (gr. φαγεῖν phagein.

Poglej Bakterije in Bakteriofag

Bakteriofagno zdravljenje

Elektronska mikrografija bakteriofagov, pritrjenih na bakterijsko celico Bakteriofagno zdravljenje ali bakteriofagna terapija je terapevtska uporaba bakteriofagov za zdravljenje bakterijskih okužb.

Poglej Bakterije in Bakteriofagno zdravljenje

Barbara McClintock

Barbara McClintock, ameriška genetičarka, prejemnica Nobelove nagrade, * 16. junij 1902, Hartford, Connecticut, Združene države Amerike, † 2. september 1992, Huntington, New York.

Poglej Bakterije in Barbara McClintock

Bartonella henselae

Bartonella henselae, prej Rochalimæa, je gramnegativna, aerobna, pleomorfna bakterija, ki parazitira v rdečih krvničkah človeka in živali.

Poglej Bakterije in Bartonella henselae

Barvanje po Gramu

Grampozitivne bakterije ''Bacillus anthracis'', ki so značilno vijolično obarvane Barvanje po Gramu je empirična metoda za diferenciacijo bakterij v dve veliki skupini: grampozitivne in gramnegativne bakterije.

Poglej Bakterije in Barvanje po Gramu

Beljenje koral

Beljenje koral je izguba znotrajceličnega sožitja (endosimbioze) z algami iz rodu Symbiodinium (znanih tudi kot zooksantele).

Poglej Bakterije in Beljenje koral

Beta-glukan

β-glukani so naravni polisaharidi,M.

Poglej Bakterije in Beta-glukan

Betalaktamaza

Osnovna zgradba penicilinov (zgoraj) in cefalosporinov (spodaj) – betalaktamski obroč je obarvan rdeče. Bétalaktamáza (ali β-laktamáza) je predstavnik skupine encimov, ki hidrolizirajo betalaktam v penicilinih in cefalosporinih in jih s tem inaktivirajo.

Poglej Bakterije in Betalaktamaza

Betalaktamski antibiotik

β-laktamski obroč je označen rdeče. Betalaktamski antibiotiki so velika skupina antibiotikov, ki vključuje peniciline (pename), cefalosporine (cefeme) in njune derivate (monobaktame in karbapeneme).

Poglej Bakterije in Betalaktamski antibiotik

Biček

Dve bakteriji iz rodu ''Vibrio'' z dobro vidnimi bički Bíček ali flagél (latinsko flagellum) je nitasti organel, namenjen premikanju mikroorganizemske celice in prehranjevanju nepravih mnogoceličarjev.

Poglej Bakterije in Biček

Bio dom

Bio dom je bil manjši objekt, ki ga je ustvarila Nasa, in v katerem bi lahko živela ena oseba v popolnoma funkcionalnem habitatu.

Poglej Bakterije in Bio dom

Bioadheziv

Bioadhezivi so naravno prisotni polimerni materiali, ki delujejo kot lepila (adhezivi).

Poglej Bakterije in Bioadheziv

Biocenoza

Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema.

Poglej Bakterije in Biocenoza

Biodegradacija

Biodegradacija je biokemični razkroj večjih organskih spojin na enostavnejše.

Poglej Bakterije in Biodegradacija

Biofilm

katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.

Poglej Bakterije in Biofilm

Biofumigacija

Biofumigacija je proces zatiranja kmetijskih škodljivcev v prsti, ki temelji na zakopavanju sveže nasekljanega rastlinskega materiala v zgornjo plast prsti.

Poglej Bakterije in Biofumigacija

Biologija

Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.

Poglej Bakterije in Biologija

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Bakterije in Bioluminiscenca

Biosfera

celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.

Poglej Bakterije in Biosfera

Biotremologija

Biotremologija je znanstvena veda, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje.

Poglej Bakterije in Biotremologija

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Bakterije in Biotska raznovrstnost

Bisfenol A

Bisfenol A (kratica BPA) je organska spojina z dvema fenolno funkcionalnima skupinama, se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike in epoksi smole skupaj z drugimi komponentami.

Poglej Bakterije in Bisfenol A

Bolečina v žrelu

Bolečina v žrelu oziroma boleče žrelo je simptom, katerega najpogostejši vzrok so okužbe žrela (zlasti s prehladnimi virusi), lahko pa gre tudi za vnetne bolezni, rakave in sistemske bolezni ali pa za posledico kajenja.

Poglej Bakterije in Bolečina v žrelu

Bolezen mačje praske

Bolezen mačje praske ali bolezen zaradi mačje opraskanine (angl. cat-scratch disease) je navadno benigna kužna bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Bartonella henselae,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?query.

Poglej Bakterije in Bolezen mačje praske

Bolhe

Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.

Poglej Bakterije in Bolhe

Bolnišnična pljučnica

Bolnišnična pljučnica je pljučnica, ki se pojavi pri bolniku 48 ur ali več po sprejemu v bolnišnicohttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5533205/pljucnica?query.

Poglej Bakterije in Bolnišnična pljučnica

Bordetella parapertussis

Bordetella parapertussis je drobna gramnegativna bakterija iz rodu bordetel, ki lahko pri človeku povzroči oslovskemu kašlju podobno bolezen, vendar je bolezen blažja.

Poglej Bakterije in Bordetella parapertussis

Bordetella pertussis

Bordetella pertussis je gramnegativen aeroben kokobacil iz rodu bordetel, ki povzroča otroško bolezen oslovski kašelj.

Poglej Bakterije in Bordetella pertussis

Botanični slovar

Botanični slovar je seznam različnih strokovnih izrazov, ki se uporabljajo v botaniki.

Poglej Bakterije in Botanični slovar

Botulizem

Botulízem (lat. botulismus) je bolezen zaradi okužbe z nevrotoksinom botulinom, ki ga proizvajajo bakterije Clostridium botulinum in se kaže z ohromitvijo mišic, ki poteka po telesu od zgoraj navzdol.

Poglej Bakterije in Botulizem

Brestovolistni oslad

Brestovolistni oslad (znanstveno ime Filipendula ulmaria) je trajna večletna zelnata rastlina, ki spada v družino rožnic.

Poglej Bakterije in Brestovolistni oslad

Brizgači

Brizgači (znanstveno ime Holothuroidea) so skupina iglokožcev, v katero uvrščamo preko 1.700 vrst z največjim deležem v azijskem delu Tihega oceana.

Poglej Bakterije in Brizgači

Bronhitis

Bronhitis je bolezen dihal, ki prizadene 10 do 25 odstotkov odraslega prebivalstva.

Poglej Bakterije in Bronhitis

Brucela

Brucéla (lat. Brucella) je rod gramnegativnih, negibljivih kokoidnih ali paličastih bakterij.

Poglej Bakterije in Brucela

Bruceloza

Brucelóza je vročinska, navadno endemična bolezen človeka ali živali, ki jo povzročajo brucele (rod bakterij, s številnimi vrstami in biotipi).

Poglej Bakterije in Bruceloza

Butanojska kislina

Masléna kislína (iz grškega βούτῡρον - maslo, IUPAC-ime: butanojska kislina) je karboksilna kislina s kemijsko formulo CH3CH2CH2-COOH.

Poglej Bakterije in Butanojska kislina

Caenorhabditis elegans

Caenorhabditis elegans (običajno okrajšana kot C. elegans) je vrsta gliste iz družine ogorčic (Rhabditidae), ki živi v prsti v zmernem podnebnem pasu in se prehranjuje z bakterijami, ki rastejo na razpadajočem rastlinskem materialu (torej ni zajedavska).

Poglej Bakterije in Caenorhabditis elegans

Cefalosporini

Osnovna zgradba cefalosporinov. Cefalosporini so skupina betalaktamskih antibiotikov, ki jih proizvajajo glive iz rodu Acremonium, nekoč poimenovanem Cephalosporium.

Poglej Bakterije in Cefalosporini

Cefotaksim

Cefotaksím je antibiotik iz skupine tretje generacije cefalosporinov za parenteralno dajanje.

Poglej Bakterije in Cefotaksim

Celična biologija

Celična biologija (ali biologija celice) (nekdaj citologija) je veda, ki raziskuje ultrastrukturno in molekulsko zgradbo ter delovanje celic.

Poglej Bakterije in Celična biologija

Celična kultura

petrijevki Celična kultura so celice, gojene zunaj telesa (in vitro) v umetnih razmerah.

Poglej Bakterije in Celična kultura

Celična membrana

Shema celične membrane in njenih delov Célična membrána (tudi plazmaléma) je tanka, urejena plast fosfolipidnih molekul in proteinov, ki v celoti obkroža notranjost celice in razmejuje protoplazmo od okolice ter selektivno prepušča izbrane snovi.

Poglej Bakterije in Celična membrana

Celična stena

Celična stena je specializirana celična struktura iz kompleksnih polisaharidov na zunanji strani celične membrane, ki daje celici obliko in zaščito; značilna je za rastline in bakterije.

Poglej Bakterije in Celična stena

Celična teorija

Celična (tudi celularna) teorija je koncept, da so vsi živi organizmi zgrajeni iz celic kot nosilk življenjskih procesov.

Poglej Bakterije in Celična teorija

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Bakterije in Celica

Celica ovratničarka

last2.

Poglej Bakterije in Celica ovratničarka

Celica T ubijalka

Celice T ubijalke (žargonsko tudi samo ubijalke), citotoksični limfociti ali celice T CD8 so podvrsta limfocitov, podobnih limfocitom T. Odgovorne so za celično imunost, ker raztapljajo antigensko tuje celice.

Poglej Bakterije in Celica T ubijalka

Celulitis

Celulitis je akutna bakterijska okužba kože in podkožnega tkiva, ki jo najpogosteje povzročajo bakterije streptokoki ali stafilokoki.

Poglej Bakterije in Celulitis

Celuloza

Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.

Poglej Bakterije in Celuloza

Centrosom

Centrosom je organel, ki služi kot glavni organizacijski center mikrotubulov znotraj živalske celice.

Poglej Bakterije in Centrosom

Cepivo proti davici

Cepivo proti davici preprečuje davico, ki jo povzroča bakterija Corynebacterium diphtheriae.

Poglej Bakterije in Cepivo proti davici

Ceponožci

Ceponožci ali ceponožni raki (znanstveno ime Copepoda) so številčna skupina majhnih rakov, ki poseljuje morja in oceane ter praktično vse sladkovodne habitate, vključno z začasnimi vodnimi telesi in dovolj vlažnimi prostorčki v mahu, rastlinskem opadu in med listi.

Poglej Bakterije in Ceponožci

Charles Louis Alphonse Laveran

Charles Louis Alphonse Laveran, francoski zdravnik, * 18. junij, 1845, Pariz, Francija † 18. maj, 1922, Pariz, Francija.

Poglej Bakterije in Charles Louis Alphonse Laveran

Charles Robert Richet

Charles Robert Richet, francoski fiziolog in zdravnik, * 26. avgust, 1850, Pariz, Francija, † 4. december, 1935, Pariz, Francija.

Poglej Bakterije in Charles Robert Richet

Charles Scott Sherrington

Sir Charles Scott Sherrington, OM, GBE, PRS, angleški nevrofiziolog, histolog, bakteriolog in patolog, nobelovec, * 27. november 1857, Islington, London, Anglija, † 4. marec 1952, Eastbourne, Sussex.

Poglej Bakterije in Charles Scott Sherrington

Ciklamat

Skeletna formula natrijevega ciklamata. Ciklamat je neenergijsko, sintetično visoko intenzivno sladilo.

Poglej Bakterije in Ciklamat

Cikloserin

Cikloserín, pod zaščitenim imenom Seromycin je učinkovina iz skupine antituberkulotikov (zdravil proti tuberkulozi) drugega reda.

Poglej Bakterije in Cikloserin

Ciljanje genov

Ciljanje genov je genetska tehnika spreminjanja endogenih genov z uporabo homologne rekombinacije.

Poglej Bakterije in Ciljanje genov

Cirkulirajoča tumorska DNK

Prikaz izvora ctDNA v krvni plazmi. Cirkulirajoča tumorska DNK ali krožeča tumorska DNK (ctDNA, angl. circulating tumor DNA) je fragmentirana zunajcelična DNK, ki se nahaja v krvni plazmi in izvira iz tumorja.

Poglej Bakterije in Cirkulirajoča tumorska DNK

Cista (biologija)

V biologiji je cista dormantna stopnja v življenjskem krogu mikroorganizmov, kot so bakterije in protisti, pa tudi nekaterih višjih nevretenčarjev.

Poglej Bakterije in Cista (biologija)

Citokrom P450

kvasovk Naddružina citokromov P450 (okrajšava CYP) je velika in raznolika skupina encimov.

Poglej Bakterije in Citokrom P450

Clostridium

Clostridium (klostridij) je rod grampozitivnih bakterij iz debla Firmicutes.

Poglej Bakterije in Clostridium

Clostridium botulinum

Clostridium botulinum je vrsta grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bakterij iz rodu klostridij, ki proizvaja toksin botulin ter povzroča botulizem.

Poglej Bakterije in Clostridium botulinum

Clostridium difficile

Clostridium difficile (C. difficile) je vrsta grampozitivne, anaerobne, sporogene bakterije iz rodu klostridijev.

Poglej Bakterije in Clostridium difficile

Clostridium tetani

Clostridium tetani (starinsko Plectridium tetani) je vrsta klostridijev, katerih toksin povzroča tetanus.

Poglej Bakterije in Clostridium tetani

Corynebacterium diphtheriae

Corynebacterium diphtheriae je negibljiva, nekapsulirana, nesporogena gram-pozitivna paličasta bakterija z visoko vsebnostjo GC, ki se pojavlja v štirih biovarjih: gravis, mitis, intermedius in belfanti, kar temelji na kolonialni morfologiji in biokemičnih profilih.

Poglej Bakterije in Corynebacterium diphtheriae

Coxiella burnetii

Coxiella burnetii je obvezno znotrajcelična gramnegativna bakterija iz rodu Coxiella, ki povzroča bolezensko stanje imenovano mrzlica Q. Bakterijo so nekoč uvrščali v skupino sorodnih patogenov iz rodu rikecij (Rickettsia), vendar so bakteriologi kasneje ugotovili, da se Coxiella burnetii od omenjenih bakterij razlikuje v vsaj dveh pomembnih lastnostih.

Poglej Bakterije in Coxiella burnetii

CRISPR

sličica CRISPR (okrajšava za clustered regularly interspaced short palindromic repeats, slovensko gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev) je družina zaporedij DNA v genomih prokariontskih organizmov, kot so bakterije in arheje.

Poglej Bakterije in CRISPR

Daniel Bovet

Daniel Bovet, švicarsko-italijanski farmakolog in akademik, nobelovec, * 23. marec 1907, Fleurier, Švica, † 8. april 1992, Rim, Italija.

Poglej Bakterije in Daniel Bovet

Darja Žgur Bertok

Darja Žgur-Bertok, slovenska biologinja, * 23. september 1954, Kairo, Egipt.

Poglej Bakterije in Darja Žgur Bertok

Davični toksin

Davični toksin (tudi difterijski toksin ali difterotoksin, DT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Corynebacterium diphtheriae.

Poglej Bakterije in Davični toksin

Debelo črevo

Prebavni trakt: 1.

Poglej Bakterije in Debelo črevo

Defenzin

Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.

Poglej Bakterije in Defenzin

Deinococcus radiodurans

Deinococcus radiodurans je ekstremofilna bakterija iz rodu Deinococcus.

Poglej Bakterije in Deinococcus radiodurans

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Poglej Bakterije in Delčnovalovna dualnost

Delos

Otok Delos (grško Δήλος; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga.

Poglej Bakterije in Delos

Delovno okolje

Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.

Poglej Bakterije in Delovno okolje

Denitrifikacija

Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).

Poglej Bakterije in Denitrifikacija

Dihalna pot

Dihalne poti so cevasti del dihal, po katerih potuje vdihnjen zrak do pljučnih mešičkov in obratno.

Poglej Bakterije in Dihalna pot

Diseminirani plazmacitom

Diseminírani plazmacitóm (v tujini znan kot multípli mielóm in kot Kahlerjeva bolezen) je maligna novotvorba oz.

Poglej Bakterije in Diseminirani plazmacitom

Distrofno jezero

Distrofna ali distrofična jezera, znana tudi kot humusna jezera, so jezera, ki vsebujejo velike količine humusnih snovi in organskih kislin.

Poglej Bakterije in Distrofno jezero

Doksiciklin

Doksiciklín je antibiotik iz skupine tetraciklinov s podaljšanim učinkom.

Poglej Bakterije in Doksiciklin

Domena (biologija)

Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.

Poglej Bakterije in Domena (biologija)

Dormanca

Dormanca (iz latinske besede dormīre - »spati«) je stanje začasno zmanjšane aktivnosti presnove pri organizmih, največkrat v povezavi z neugodnimi razmerami v okolju.

Poglej Bakterije in Dormanca

Dracunculus medinensis

Dracunculus medinensis (tudi »mali zmaj iz Medine«) nitasti zajedavski helmint iz naddružine Dracunculoidea, ki povzroča drakunkulozo oz.

Poglej Bakterije in Dracunculus medinensis

Driska

Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata.

Poglej Bakterije in Driska

Dušična bakterija

Dušične oz.

Poglej Bakterije in Dušična bakterija

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Bakterije in Dušik

Dvočlensko poimenovanje

Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.

Poglej Bakterije in Dvočlensko poimenovanje

Edmond H. Fischer

Edmond Henri Fischer, švicarsko-ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. april 1920, Šanghaj, Republika Kitajska, † 27. avgust 2021, Seattle, Washington, Združene države Amerike S sodelavcem Edwinom G. Krebsom je odkril, kako reverzibilna fosforilacija deluje kot stikalo za aktiviranje encimov ter s tem regulira biokemijske procese v celici.

Poglej Bakterije in Edmond H. Fischer

Edward Bach

Edward Bach, tudi, britanski zdravnik, bakteriolog in homeopat, * 24. september 1886, Moseley v bližini Birminghama (Anglija), † 27. november 1936, Brightwell-cum-Sotwell, grofija Oxfordshire, (Anglija).

Poglej Bakterije in Edward Bach

Edward L. Tatum

Edward Lawrie Tatum, ameriški biokemik, genetik in akademik, nobelovec, * 14. december 1909, Boulder, Kolorado, Združene države Amerike, † 5. november 1975, New York.

Poglej Bakterije in Edward L. Tatum

Edwin G. Krebs

Edwin Gerhard Krebs, ameriški biokemik in akademik, nobelovec, * 6. junij 1918, Lansing, Iowa, Združene države Amerike, † 21. december 2009, Seattle.

Poglej Bakterije in Edwin G. Krebs

Ekološki dejavnik

Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.

Poglej Bakterije in Ekološki dejavnik

Ekološko zdravje

Ohranjanje zdravega okolja Ekološko zdravje je izraz, ki se uporablja v povezavi s človeškim zdravjem in stanjem okolja.

Poglej Bakterije in Ekološko zdravje

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Bakterije in Ekologija

Ekologija dela

Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.

Poglej Bakterije in Ekologija dela

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Bakterije in Ekosistem

Eksponentna rast

Eksponentna rast je proces povečevanja količine s časom.

Poglej Bakterije in Eksponentna rast

Ekstremofil

Narodnem parku Yellowstone Ekstremofil (latinsko extremus – skrajen + grško: philiā – ljubezen) je organizem, ki uspeva v fizikalnih in geokemičnih razmerah, škodljivih za večino drugih živih bitij.

Poglej Bakterije in Ekstremofil

Ektima

Ektima (ali ecthyma) bakterijska okužba kože s streptokoki ali stafilokoki in je hujša vrsta impetiga.

Poglej Bakterije in Ektima

Elajoplast

Elajoplast ali elaioplast je rastlinski plastid in eden izmed treh glavnih oblik levkoplastov (poleg amiloplasta in proteinoplasta).

Poglej Bakterije in Elajoplast

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Poglej Bakterije in Elektronski mikroskop

Enakonožci

Enakonožci, tudi raki enakonožci, enakonožni raki ali mokrice (znanstveno ime Isopoda), so red višjih rakov, v katerega uvrščamo približno 10.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Bakterije in Enakonožci

Endosimbioza

doi.

Poglej Bakterije in Endosimbioza

Entamoeba histolytica

Entamoeba histolytica je anaerobna zajedavska ameboidna pražival iz rodu Entamoeba, ki je razširjena v zmerno toplem in tropskem pasu.

Poglej Bakterije in Entamoeba histolytica

Enterohemoragična Escherichia coli

Enterohemoragična Escherichia coli (okrajšano EHEC) je ime za seve ešerihij, ki izločajo toksine, zelo podobne Shigovim toksinom, in povzročajo hemoragični kolitis in hemolitični uremični sindrom.

Poglej Bakterije in Enterohemoragična Escherichia coli

Enteropatogena Escherichia coli

Enteropatogena ''E. coli'' Enteropatogena Escherichia coli (EPEC) je glavna bakterijska povzročiteljica otroške diareje in predstavlja prototip družine črevesnih patogenov, ki povzročajo poškodbe na gostiteljski celici.

Poglej Bakterije in Enteropatogena Escherichia coli

Entomofagija

oso nočnih pavlinčkov, ki jih postrežejo v kruhu za prehrano ljudi Entomofagíja (iz starogrškega ἔντομον éntomon »žuželka« in φαγεῖν phagein »jesti«) je prehranjevanje z žuželkami.

Poglej Bakterije in Entomofagija

Eritrazma

Eritrazma je blaga, kronična in površinska okužba kože z bakterijo Corynebacterium (Propionibacterium) minutissimum.

Poglej Bakterije in Eritrazma

Eritritol

Eritritól ((2R,3S)-butan-1,2,3,4-tetraol) je sladkorni alkohol (vrsta poliolov), ki je odobren za uporabo kot aditiv v živilih v večini držav.  Odkril ga je škotski kemik John Stenhouse leta 1848.

Poglej Bakterije in Eritritol

Eritromicin

Eritromicin je makrolidni antibiotik, ki ima širši spekter protimikrobnega delovanja kot penicilin, in se pogosto uporablja pri bolnikih z alergijo na penicilin.

Poglej Bakterije in Eritromicin

Erizipel

Erizipel ali šen (latinsko: streptodermia epidemodermalis lymphatica) je akutna okužba kože z bakterijami.

Poglej Bakterije in Erizipel

Escherichia

Escherichia (ešerihija) je rod gramnegativnih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij iz družine enterobakterij.

Poglej Bakterije in Escherichia

Estuarij

Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.

Poglej Bakterije in Estuarij

Etanol

Etanol, tudi etilni alkohol, je alkohol s kemijsko formulo je C2H5OH.

Poglej Bakterije in Etanol

Evglenofiti

Evglenofiti (znanstveno ime Euglenophyta) ali evglenidi, pa tudi evglenoidi, so enoceličarji, za katere je značilen monadni (tudi bičkasti ali flagelatni) organizacijski tip, pri katerem ima celica vsaj en biček (tudi bič).

Poglej Bakterije in Evglenofiti

Evkarionti

Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Poglej Bakterije in Evkarionti

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Bakterije in Evolucija

Evtrofikacija

Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.

Poglej Bakterije in Evtrofikacija

Faringitis

Faringitis je vnetje zadnje stene žrela (farinksa).

Poglej Bakterije in Faringitis

Fenol

Fenol, karbolna kislina ali krajše karbol, je aromatska organska spojina s kemijsko formulo C6H5OH.

Poglej Bakterije in Fenol

Feritin

Struktura feritina Feritín je globularna beljakovina, sestavljena iz 24 podenot, ki predstavlja v evkariontskih in prokariontskih organizmih poglavitno skladiščno mesto za železo.

Poglej Bakterije in Feritin

Fermentacija

CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).

Poglej Bakterije in Fermentacija

Fermentacija v predelavi hrane

Pivo in kruh sta med pomembnimi prehranskimi proizvodi, ki so produkt fermentacije Predelava hrane s fermentacijo pomeni načrtno uporabo mikroorganizmov – kvasovk ali bakterij – ki pod anaerobnimi pogoji izvajajo fermentacijo za pretvorbo ogljikovodikov v etanol ali organske kisline in ogljikov dioksid.

Poglej Bakterije in Fermentacija v predelavi hrane

Folikulitis

Folikulitis je bakterijska okužba lasnega mešička v koži.

Poglej Bakterije in Folikulitis

Formaldehid

Formaldehid ali metanal (nomenklatura IUPAC) je organska kemijska spojina in najenostavnejši aldehid z empirično formulo CH2O.

Poglej Bakterije in Formaldehid

Fotoavtotrofne bakterije

Fotoavtotrofna bakterija je bakterija, ki s pomočjo svetlobne energije opravlja fotosintezo.

Poglej Bakterije in Fotoavtotrofne bakterije

Fotoliaza

vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.

Poglej Bakterije in Fotoliaza

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Bakterije in Fotosinteza

Fototrofni organizem

Kopenski in vodni avtotrofi - rastline rastejo na podrtem deblu sredi vode, bogate z algami Fototrofni oz.

Poglej Bakterije in Fototrofni organizem

Frambezija

Frambezija je nalezljiva endemična bolezen v tropskih in subtropskih deželah, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum pertenue.

Poglej Bakterije in Frambezija

Galaktično leto

Galáktično léto (tudi kózmično léto) (oznaka GY) je obhodni čas Sončevega in Osončnega tira okoli središča naše Galaksije v ozvezdju Strelca.

Poglej Bakterije in Galaktično leto

Garje

Garje (skabies, poljudno tudi srbečica) so nalezljiva kožna bolezen, ki jo povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei).

Poglej Bakterije in Garje

Gastritis

Gastritis je vnetje želodčne sluznice, ki je lahko akutno, kronično, omejeno ali difuzno.

Poglej Bakterije in Gastritis

Gen

spajanja izrežejo: protein kodirajo le eksoni. Diagram označuje kot gen regijo okrog 40 baznih parov. V resnici je večina genov več stokrat daljša. Gen je umestljiva regija genomskega zaporedja in ustreza enoti dedovanja s pridruženimi regulatornimi regijami, prepisljivimi regijami in/ali drugimi regijami funkcionalnega zaporedja.

Poglej Bakterije in Gen

Genetsko inženirstvo

Genétsko inženirstvo ali génsko inženírstvo je tehnologija, ki omogoča gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja molekulo DNK iz različnih zaporedij nukleotidov.

Poglej Bakterije in Genetsko inženirstvo

Genetsko spremenjeni organizem

miški z vstavljenim genom za zeleni fluorescenčni protein (GFP), pod modro svetlobo, v primerjavi z nespremenjeno miško Genetsko spremenjeni organizem (GSO) je organizem, v katerem je z uporabo sodobnih metod genetskega inženirstva vnesen točno določen gen za točno določeno lastnost iz drugega organizma.

Poglej Bakterije in Genetsko spremenjeni organizem

Gensko prepisovanje pri prokariontih

Gensko prepisovanje pri prokariontih poteka v citoplazmi hkrati s translacijo.

Poglej Bakterije in Gensko prepisovanje pri prokariontih

Geološka časovna lestvica

Diagram geološke časovne lestvice Geološka časovna lestvica se v geologiji in drugih znanostih uporablja za opis časovnega razporeda in razmerij med dogodki skozi zgodovino Zemlje.

Poglej Bakterije in Geološka časovna lestvica

GFAJ-1

GFAJ-1 je ekstremofilna bakterija paličaste oblike iz družine Halomonadaceae, ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v jezeru Mono v Kaliforniji leta 2009.

Poglej Bakterije in GFAJ-1

Gingivitis

Gingivitis ali vnetje dlesni je nedestruktivna vnetna bolezen dlesni.

Poglej Bakterije in Gingivitis

Glavobol

Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.

Poglej Bakterije in Glavobol

Glicerol

Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.

Poglej Bakterije in Glicerol

Glifosat

Glifosat (N-(fosfonometil) glicin) je sistemski herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, predvsem letnega širokolistnega plevela in trave, ki tekmuje s komercialnimi posevki po vsem svetu.

Poglej Bakterije in Glifosat

Glikogen

Model, ki ponazarja kemijsko strukturo glikogena, zgrajenega iz številnih monomernih enot (glukoznih molekul). Glikogen je polisaharid in predstavlja osnovno obliko uskladiščene glukoze v živalskih, glivnih in nekaterih bakterijskih celicah.

Poglej Bakterije in Glikogen

Glikokaliks

Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.

Poglej Bakterije in Glikokaliks

Glioksilatni ciklus

Shematski prikaz glioksilatnega ciklusa Glioksilatni ciklus je prilagojena različica Krebsovega cikla (citratnega cikla) in anabolna presnovna pot, ki se pojavlja pri rastlinah, bakterijah, protistih in glivah.

Poglej Bakterije in Glioksilatni ciklus

Gliste

Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.

Poglej Bakterije in Gliste

Globin

Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo.

Poglej Bakterije in Globin

Gniloživka

Veliki lusnec Gniložívka ali saprofít je mikroorganizem (bakterija ali gliva), ki povzroča gnitje nežive organske snovi.

Poglej Bakterije in Gniloživka

Gnitje

Gnijoča breskev v obdobju šestih dni. Gnitje je proces, pri katerem se organizmi razgradijo s pomočjo bakterij ali glivic.

Poglej Bakterije in Gnitje

Gobavost

Za gobavost značilne spremembe na koži. Gobavost ali lepra je že od antike poznana nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Mycobacterium leprae.

Poglej Bakterije in Gobavost

Gonoreja

Gonoreja (lat. gonorrhoea) ali kapavica je močno razširjena spolno prenosljiva bolezen, ki se večinoma prenaša s spolnim stikom in jo povzroča gonokok, pri kateri nastane na sluznicah spolovil gnojno vnetje z gnojnim izločkom.

Poglej Bakterije in Gonoreja

Gramnegativna bakterija

''Escherichia coli'' se po Gramu barva negativno Gramnegativne bakterije ali tudi po Gramu negativne bakterije so tiste bakterije, ki se v postopku barvanja po Gramu le prehodno obarvajo z metilvijoličnim, kasnejše spiranje z acetonom in etanolom pa jih razbarva.

Poglej Bakterije in Gramnegativna bakterija

Grampozitivna bakterija

vraničnega prisada, ''Bacillus anthracis'', kot vijoličaste paličice v cerebrospinalnem vzorcu. Ostale celice so bele krvničke. Grampozitivne bakterije ali tudi po Gramu pozitivne bakterije so bakterije, ki po barvanju z metilvijoličnim in nadaljnjim razbarvanjem z etanolom in acetonom v procesu barvanja po Gramu ostanejo vijolično oziroma modro obarvane, kar je vidno pod mikroskopom.

Poglej Bakterije in Grampozitivna bakterija

Grana Padano

Grana Padano je zelo trd italijanski sir za ribanje, ki izvira iz Padske nižine, po kateri nosi tudi ime.

Poglej Bakterije in Grana Padano

Granulocit

Granulociti (tudi celice granulocitne vrste) so ena od vrst belih krvničk in so dobili ime po svojih značilnih skupkih zrnc (granulacijah) v citoplazmi.

Poglej Bakterije in Granulocit

Grejgit

Grejgit je železov(II,III) sulfid s formulo Fe3S4.

Poglej Bakterije in Grejgit

Gripa

hongkonške gripe. Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.

Poglej Bakterije in Gripa

Grizenje nohtov

Grizenje nohtov, s tujko onihofagija, je nevrotski simptom, ki se pri obolelem kaže v obliki oralne kompulzivne navade grizenja lastnih nohtov.

Poglej Bakterije in Grizenje nohtov

Haemophilus influenzae

Majhne satelitske kolonije ''Haemophilus influenzae'' v bližini ''Staphylococcus aureus'' (rumene kulture) na gojišču s krvnim agarjem. Haemophilus influenzae (tudi Pfeifferjev bacil) je vrsta hemofilusovhttp://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517627/haemophilus-influenzae?query.

Poglej Bakterije in Haemophilus influenzae

Halicephalobus mephisto

Halicephalobus mephisto je vrsta gliste, ki so jo leta 2011 odkrili geologi v vzorcih rude iz več južnoafriških rudnikov zlata.

Poglej Bakterije in Halicephalobus mephisto

Harold Varmus

Harold Elliot Varmus, FRS, ameriški celični biolog in virolog, nobelovec, * 18. december 1939, Oceanside, New York, ZDA.

Poglej Bakterije in Harold Varmus

Helicobacter pylori

Helicobacter pylori je vrsta mikroaerofilnih gramnegativnih ukrivljenih ali spiralastih bacilov iz rodu Helicobacter s 4 do 7 polarnimi bički, ki z ureazo nevtralizira kislost v svojem neposrednem okolju, povzroča vnetje želodčne sluznice in razjede v želodcu in dvanajstniku.

Poglej Bakterije in Helicobacter pylori

Hemolimfa

Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.

Poglej Bakterije in Hemolimfa

Heterotrof

Heterotróf je organizem, ki se za preživetje prehranjuje s snovmi iz drugih organizmov.

Poglej Bakterije in Heterotrof

Hialuronska kislina

Hialuronska kislina je glukozaminoglikan, linearni polimer glukuronske kisline in N-acetilglukozamina, ki se v organizmu nahaja v sklepni maži, steklovini, hrustančevini, steni krvnih žil, koži in popkovnici.

Poglej Bakterije in Hialuronska kislina

Hidradenitis suppurativa

Hidradenitis suppurativa (acne inversa, inverzne akne) je kronično vnetje žlez znojnic v koži.

Poglej Bakterije in Hidradenitis suppurativa

Hidrazin

Hidrazin je anorganska kemijska spojina s formulo N2H4 (NH2-NH2).

Poglej Bakterije in Hidrazin

Hifa

Hife čopičaste plesni s konidiji Hifa (s tujko hypha, množ. hyphae, iz starogrške ὑφή, huphḗ – »mreža«) je nitasta, s citoplazmo napolnjena in celično steno obdana struktura, ki jo tvorijo nekatere bakterije in glive ter glivam podobne oomicete.

Poglej Bakterije in Hifa

Hinokitiol

Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).

Poglej Bakterije in Hinokitiol

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Poglej Bakterije in Hitin

Holesterol

Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.

Poglej Bakterije in Holesterol

Hrčki

Hŕčki (znanstveno ime Cricetinae) so poddružina glodavcev, v katero uvrščamo 18 vrst, razporejenih v šest ali sedem rodov.

Poglej Bakterije in Hrčki

Huanglong (Sečuan)

Huanglong (kitajsko 黃龍, pinjin: Huánglóng - Rumeni zmaj) je zaščiteno območje v odročni gorski dolini v južnem delu gorovja Min Šan, ki se nahaja na severu province Sečuan, in sicer blizu mestne občine Songpan.

Poglej Bakterije in Huanglong (Sečuan)

Humoralna imunost

Humoralna imunost je specifična imunost zaradi protiteles v krvni plazmi, limfi in drugih telesnih tekočinah (v nasprotju s celično imunostjo, ki jo vršijo limfociti T).

Poglej Bakterije in Humoralna imunost

Idli

Idliji, prilogi chutney in sambar Idli je rahel kolaček velikosti okoli 5 cm v premeru iz zmesi riža in fižola, ki se tradicionalno uživa predvsem za zajtrk v južni Indiji in na Šrilanki.

Poglej Bakterije in Idli

Ilja Iljič Mečnikov

Ilja Iljič Mečnikov (znan tudi kot Elie Metchnikoff), rusko-francoski bakteriolog, * 15. maj (3. maj ruski koledar), 1845, Ivankovka, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 15. julij, 1916, Pariz, Francija.

Poglej Bakterije in Ilja Iljič Mečnikov

Impetigo

Impetigo; kraste po razpoku mehurjev Impetigo (tudi impetigo contagiosa, poljudno krastavost) je površinska okužba kože, ki jo povzročajo bakterije stafilokoki (Staphylococcus aureus), streptokoki (Streptococcus_pyogenes), ali oboji.

Poglej Bakterije in Impetigo

Imunost

Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.

Poglej Bakterije in Imunost

Imunski sistem

nevtrofilca pri požiranju bakterije antraksa (''Bacillus anthracis'') Imúnski sistém je organski sistem, sestavljen iz specializiranih celic, organov in procesov, ki nadzorujejo organizem in ga varujejo pred patogeni.

Poglej Bakterije in Imunski sistem

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Bakterije in Industrijska revolucija

Inertni plin

Inertni plin je nereaktiven plin, ki se uporablja za kemijske sinteze, kemijske analize, ali za zaščito reaktivnih materialov.

Poglej Bakterije in Inertni plin

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Poglej Bakterije in Insekticid

Italijanska kuga 1629–1659

V Evropi so se srednjeveške epidemije kuge razvile v več valih med štirinajstim in sedemnajstim stoletjem.

Poglej Bakterije in Italijanska kuga 1629–1659

Izpuščaj

Izpuščaj na hrbtu. Izpuščáj, príšč ali eksantém so enakomerno ali neenakomerno raztresene kožne vzbrsti (eflorescence) po površju telesa.

Poglej Bakterije in Izpuščaj

Iztrebek

Pasji iztrebki Iztrebek (v množini tudi feces ali stolica) je snov, ki jo izloči črevo skozi anus ob koncu prebave.

Poglej Bakterije in Iztrebek

Jabolčni kis

Jabolčni kis je tekočina, ki nastane iz jabolčnika.

Poglej Bakterije in Jabolčni kis

Jabolčno vino

Jabolčno vino (znano tudi pod angleško tujko cider) je pijača, izdelana iz jabolk po posebnem tehnološkem postopku.

Poglej Bakterije in Jabolčno vino

Japonski hrošč

Japonski hrošč (znanstveno ime Popillia japonica) je vrsta hroščev, ki velja za škodljivca kulturnih rastlin, izvira pa iz Japonske.

Poglej Bakterije in Japonski hrošč

Jedrska vojna

Jedrska vojna je vrsta vojne, pri kateri se uporabi jedrsko orožje na množični ravni.

Poglej Bakterije in Jedrska vojna

Jogurt

Jogurt Jogurt je mlečni proizvod, ki nastane z bakterijsko fermentacijo mleka.

Poglej Bakterije in Jogurt

Joseph Lister

Joseph Lister, 1.

Poglej Bakterije in Joseph Lister

Joshua Lederberg

Joshua Lederberg, ameriški mikrobiolog in genetik, * 23. maj 1925, Montclair, New Jersey, ZDA, † 2. februar 2008, NewYork-Presbyterian Hospital, New York, ZDA.

Poglej Bakterije in Joshua Lederberg

Jules Bordet

Jules Bordet (polno ime Jules Jean Baptiste Vincent Bordet), belgijski bakteriolog, * 13. junij, 1870, Soignies, Hainaut, Belgija, † 6. april, 1961, Bruselj, Belgija.

Poglej Bakterije in Jules Bordet

Julius Wagner-Jauregg

Julius Wagner-Jauregg (do leta 1919 Julius Wagner Ritter von Jauregg), avstrijski zdravnik psihiater, nobelovec, * 7. marec 1857, Wels, Gornja Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, † 27. september 1940, Dunaj, Nemška Avstrija.

Poglej Bakterije in Julius Wagner-Jauregg

Kačji ugriz

Kačji ugriz je poškodba, ki nastane, ko kača zasadi zobe strupnike v telo žrtve.

Poglej Bakterije in Kačji ugriz

Kašelj

Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.

Poglej Bakterije in Kašelj

Kalijev galun

Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2.

Poglej Bakterije in Kalijev galun

Kantaksantin

Kantaksantin je prisoten v naravi in daje barve nekaterim organizmom, kot je severni kardinal (''Cardinalis cardinalis''). Kantaksantin je karotenoidni pigment, ki je široko razširjen v naravi.

Poglej Bakterije in Kantaksantin

Kaparji

Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Bakterije in Kaparji

Kapsula

Kápsula je lahko.

Poglej Bakterije in Kapsula

Karbapenemi

Zgradba karbapenemskega ogrodja Karbapenemi so skupina betalaktamskih antibiotikov s širokim spekrom protibakterijskega delovanja.

Poglej Bakterije in Karbapenemi

Karcinogen

Simbol za nevarnost karcinogenega dejavnika Karcinogen ali kancerogen je vsaki dejavnik, ki povroča rakasto obolenje oziroma je rakotvoren.

Poglej Bakterije in Karcinogen

Kelacija

Kelatni kompleks med EDTA in kovinski kationom (M) Kelácija je nastanek ali prisotnost dveh ali več koordinacijskih vezi med osrednjim kovinskim kationom ter polidentatnim ligandom, ki se z dvema ali več atomi veže v anorganski kompleks, imenovan kelat oz.

Poglej Bakterije in Kelacija

Kemoavtotrofna bakterija

Kemoavtotrofne bakterije so bakterije, ki kot vir za svoje organske spojine izkoriščajo ogljikov dioksid.

Poglej Bakterije in Kemoavtotrofna bakterija

Kis

Kis (latinsko acetum) je začimba in sredstvo za konzerviranje s kislim okusom.

Poglej Bakterije in Kis

Kisik

Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.

Poglej Bakterije in Kisik

Kisla smetana

Kisla smetana na hrani Kisla smetana je mlečni izdelek, pridobljen iz polnomastnega mleka z uporabo cepiva mlečnokislinskih bakterij.

Poglej Bakterije in Kisla smetana

Kislo mleko

Kislo mleko je fermentiran mlečni izdelek.

Poglej Bakterije in Kislo mleko

Kislo zelje

Kislo zelje je jed, ki nastane s fermentacijo zelja s pomočjo različnih mlečnokislinskih bakterij, med katerimi so najbolj pogoste Leuconostoc, Lactobacillus in Pediococcus.

Poglej Bakterije in Kislo zelje

Kiwa hirsuta

Kiwa hirsuta je rak, ki je bil leta 2005 odkrit v južnem Tihem oceanu na hidrotermalnih vrelcih v globini okoli 2.200 m. Ta deseteronožec, ki v dolžino meri okoli 15 cm, je znan predvsem po svilnatih bledorumenih dlačicah, ki pokrivajo nožice in klešče.

Poglej Bakterije in Kiwa hirsuta

Klamidioza

Klamidioza je bakterijska okužba, ki jo povzročajo bakterije iz rodu klamidij.

Poglej Bakterije in Klamidioza

Kloniranje

Kloniranje je proces ustvarjanja identične kopije originalnega organizma ali reči.

Poglej Bakterije in Kloniranje

Klopi

Klôpi (znanstveno ime Ixodoidea) so dobro znana naddružina pajkovcev, ki jih natančneje klasificiramo med pršice (red Acarina).

Poglej Bakterije in Klopi

Kloroplast

Poenostavljenja zgradba kloroplasta. Kloroplast ali klorofilno zrno je celični organel zelenih alg in višjih rastlin.

Poglej Bakterije in Kloroplast

Koža

Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.

Poglej Bakterije in Koža

Kožna tuberkuloza

Kožna tuberkuloza je okužba kože z mikobakterijami, najpogosteje z mikobakterijami človeškega (Mycobacterium tuberculosis) in govejega (M. bovis) tipa.

Poglej Bakterije in Kožna tuberkuloza

Kožni ognojek

Kožni ognojek (ali kožni absces) je okužba kože, za katero je značilen omejen skupek gnoja, ki se lahko pojavi na katerikoli površini kože.

Poglej Bakterije in Kožni ognojek

Kok

Prikaz oblik združevanja okroglastih bakterij: kok, diplokok, stafilokoki, streptokoki, sarcine in tetrada Kók (lat. coccus) je bakterija okrogle oblike.

Poglej Bakterije in Kok

Kokošje jajce

236x236_pik Kokošje jajce je tip jajca – s trdno lupino obdanega razmnoževalnega telesa, ki ga izleže domača kokoš (Gallus gallus domesticus).

Poglej Bakterije in Kokošje jajce

Kolera

Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.

Poglej Bakterije in Kolera

Komarji

Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Bakterije in Komarji

Kombuča

Kombuča Kombuča je oblika simbioze ocetno kislinskih bakterij in ene ali več kvasovk v celulozni membrani.

Poglej Bakterije in Kombuča

Komodoški varan

Komodoški varan (znanstveno ime Varanus komodoensis), znan tudi kot komodoški zmaj, je vrsta kuščarja, ki živi na otokih Komodo, Rinca, Flores, Gili Motang in Gili Dasami v osrednji Indoneziji.

Poglej Bakterije in Komodoški varan

Kompost

Kompost je rastlinska snov, ki se razgradi in reciklira kot gnojilo.

Poglej Bakterije in Kompost

Konzerviranje živil

Konzerviranje živil je več metod in tehnoloških postopkov, ki jih uporabljamo za kratko, srednje ter dolgoročno ohranjanje užitnosti živil.

Poglej Bakterije in Konzerviranje živil

Koprofagija

iztrebki. Koprofagija je prehranjevanje z iztrebki.

Poglej Bakterije in Koprofagija

Koruzna omaka

Temna različica paste iz koruzne omakeKoruzna omaka ali fermentirana koruzna omaka se pridobiva s fermentacijo koruznega škroba (primarni substrat).

Poglej Bakterije in Koruzna omaka

Kovelin

Kovelin (tudi kovelit) je redek bakrov sulfidni mineral s formalno kemijsko formulo CuS.

Poglej Bakterije in Kovelin

Kraljestvo (biologija)

Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.

Poglej Bakterije in Kraljestvo (biologija)

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Poglej Bakterije in Kriobiologija

Kroženje žvepla

Kroženje žvepla je premešanje žvepla med zrakom, organizmi in zemeljsko skorjo.

Poglej Bakterije in Kroženje žvepla

Kroženje dušika

Grafični prikaz kroženja dušika Kroženje dušika je ciklus, pri katerem dušik neprestano kroži med zrakom, prstjo, rastlinami in živalmi.

Poglej Bakterije in Kroženje dušika

Kroženje fosforja

Kroženje fosforja Kroženje fosforja je večkratno premeščanje fosforja med zemeljsko skorjo in organizmi.

Poglej Bakterije in Kroženje fosforja

Kromatofora

vrste ''Zebra Danio'' so odgovorne za zlitje organizma z okolico kot prilagoditev na temno (zgoraj) ali svetlo okolico (spodaj). Kromatofore so pigmentne in odsevne celice, ki se nahajajo v dvoživkah, ribah, plazilcih, rakih in glavonožcih.

Poglej Bakterije in Kromatofora

Kromosom

fazi S. (2) Centromera – stičišče obeh kromatid. (3) Krajša ročica. (4) Daljša ročica. Kromosom je nitasta struktura v celičnem jedru.

Poglej Bakterije in Kromosom

Krompir

Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.

Poglej Bakterije in Krompir

Krvavi mlečnik

Krvávi mléčnik (znanstveno ime Chelidonium majus) je trajna zdravilna rastlina, ki doseže velikost med 30 in 80 cm.

Poglej Bakterije in Krvavi mlečnik

Krvni razmaz

Giemsi (levo tanka plast krvi, desno debelejša plast). Krvni razmaz je mikroskopski preparat v obliki tanke plasti krvi na objektniku z razprostrtimi, fiksiranimi in pobarvanimi celicami.

Poglej Bakterije in Krvni razmaz

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Bakterije in Kuga

Laboratorijska oprema

Laboratorijska oprema je zbirka različnih pripomočkov in opreme, ki jih rabijo kemiki in drugi znanstveniki s področja naravoslovja pri delu v laboratoriju.

Poglej Bakterije in Laboratorijska oprema

Lactobacillus acidophilus

Lactobacillus acidophilus je vrsta bakterije, ki spada v rod laktobacilov.

Poglej Bakterije in Lactobacillus acidophilus

Laktaza

Laktaza (pogosto okrajšano LCT, EC število 3.2.1.23) je encim, ki v tankem črevesu razgradi laktozo - naravno prisotni sladkor v mleku.

Poglej Bakterije in Laktaza

Laktoferin

Trirazsežnostna struktura laktoferina Laktoferin (LF), znan tudi kot laktotransferin (LTF) je globularna beljakovina s protimikrobnim delovanjem in je del nespecifične imunosti sluznic.

Poglej Bakterije in Laktoferin

Lansoprazol

Lansoprazól je učinkovina iz skupine zaviralcev protonske črpalke in zavira izločanje želodčne kisline.

Poglej Bakterije in Lansoprazol

Legioneloza

Legioneloza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča rod gramnegativnih bakterij Legionella.

Poglej Bakterije in Legioneloza

Lenivci

Lenivci (znanstveno ime Folivora) je najuspešnejša skupina velikih sesalcev v Srednji in Južni Ameriki.

Poglej Bakterije in Lenivci

Leptospiroza

Leptospiroza, včasih imenovana tudi mišja mrzlica (to ime se sicer najpogosteje nanaša na hemoragično vročico z renalnim sindromom), je nalezljiva bolezen, ki se prenaša z neposrednim ali posrednim stikom z okuženo živaljo ali njenimi izločki.

Poglej Bakterije in Leptospiroza

Levkocitoza

Levkocitoza je prehodno zvišanje koncentracije levkocitov v krvi, ki nastane največkrat zaradi vnetne reakcije, ki jo povzročajo bakterije, lahko pa tudi zaradi malignih sprememb.

Poglej Bakterije in Levkocitoza

Limfa

Prikaz mezgovnic v človeškem telesu. Limfa ali mezga je rumenkasta prosojna telesna tekočina, ki po telesu teče po mezgovnicah.

Poglej Bakterije in Limfa

Limfadenitis

Limfadenitis (vnetje bezgavk) je akutna okužba ene ali več bezgavk.

Poglej Bakterije in Limfadenitis

Limfangitis

Limfangitis je akutna bakterijska okužba (po navadi s streptokoki) mezgovnic (limfnih žil).

Poglej Bakterije in Limfangitis

Limfatični sistem

Limfatični sistem je organski sistem pri vretenčarjih, in sicer del krvnega obtoka in imunskega sistema.

Poglej Bakterije in Limfatični sistem

Limfocit

vrstičnim elektronskim mikroskopom. Limfocíti so zrele krvne celice in spadajo med celice limfocitne vrste. So ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-40 % vseh levkocitov.

Poglej Bakterije in Limfocit

Listerije

Listerije (lat. Listeria) so rod grampozitivnih paličastih bakterij, ki šteje 6 vrst.

Poglej Bakterije in Listerije

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Poglej Bakterije in Listne uši

Lizin

Lizin (skrajšano Lys ali K), (kodirata ga kodona AAA in AAG) je ɑ-aminokislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Bakterije in Lizin

Lizocim

Proteinski kristal lizocima Lizocim (imenujejo ga tudi muramidaza) je encim, ki deluje protibakterijsko s tem, da katalizira cepitev vezi med dvema monosaharidnima enotama v bakterijski steni, s tem pa uniči strukturno integriteto celične stene.

Poglej Bakterije in Lizocim

Louis Pasteur

Louis Pasteur, francoski mikrobiolog in kemik, * 27. december 1822, Dole, Jura, Francija, † 28. september 1895, Saint-Cloud, Hauts-de-Seine, Francija.

Poglej Bakterije in Louis Pasteur

Lubje

Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.

Poglej Bakterije in Lubje

Lymska borelioza

Lymska borelioza (tudi limska ali lajmska borelioza, pogovorno borelija) je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi.

Poglej Bakterije in Lymska borelioza

Magnezijev sulfat

Magnezijev sulfat (tudi grenka sol, ledena sol) so mali beli oziroma brezbarvni kristali, po navadi igličaste oblike s hladnim, slano-grenkim okusom.

Poglej Bakterije in Magnezijev sulfat

Makrolid

Eritromicin. Makrolidni obroč je laktonska struktura zgoraj levo. Klaritromicin. Roksitromicin. Makrolidi so skupina antibiotičnih učinkovin z velikim laktonskim obročem z več ketonskimi in hidroksilnimi skupinami, ki se vežejo na ribosome ter deluje bakteriostatično in baktericidno.

Poglej Bakterije in Makrolid

Malacidin

Malacidini so razred makrocikličnih lipopeptidov, ki jih sintetizirajo bakterije v prsti in delujejo kot antibiotiki za grampozitivne bakterije.

Poglej Bakterije in Malacidin

Malarija

Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).

Poglej Bakterije in Malarija

Mali škržatki

Mali škržatki (znanstveno ime Cicadellidae) so velika družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred Auchenorrhyncha (Škržadi in škržatki), z več kot 10.000 danes živečimi opisanimi vrstami.

Poglej Bakterije in Mali škržatki

Mangrove

Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.

Poglej Bakterije in Mangrove

Marsov meteorit

Posnetek narejen z elektronskim mikroskopom delca meteorita ALH84001. Struktura kaže na oblike, ki bi lahko bile fosilni ostanki bakterij na Marsu. (Foto: NASA) Marsov meteorit je meteorit, ki ima izvor na Marsu.

Poglej Bakterije in Marsov meteorit

Martin Cilenšek

Naslovna stran knjige ''Naše škodljive rastline'' Martin Cilenšek, slovenski botanik in poljudnoznanstveni pisec, * 23. oktober 1848, Gotovlje, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo, † 22. oktober 1936, Ljubljana, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Bakterije in Martin Cilenšek

Max Delbrück

Max Ludwig Henning Delbrück,, nemško-ameriški biofizik, nobelovec, * 4. september 1906, Berlin, Nemško cesarstvo, † 9. marec 1981, Pasadena, Kalifornija, Združene države Amerike.

Poglej Bakterije in Max Delbrück

Max Theiler

Max Theiler, južnoafriško-ameriški zdravnik in virolog, nobelovec, * 30. januar 1899, Pretoria, Južnoafriška republika (danes Republika Južna Afrika), † 11. avgust 1972, New Haven, Connecticut, Združene države Amerike.

Poglej Bakterije in Max Theiler

Med

Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.

Poglej Bakterije in Med

Mehki sir

Mêhki síri so siri, v katerih znaša količina vode v nemaščobni snovi sira (v/ns) od 63 do 73 odstotkov, tako da ti siri po zorenju vsebujejo še od 50 do 55 odstotkov absolutne vode.

Poglej Bakterije in Mehki sir

Mehkužci

Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.

Poglej Bakterije in Mehkužci

Melanin

Melanin (gr. μέλας (mèlas) - črno) je temen pigment (rdečkaste, rjave ali črne barve), ki daje pri človeku barvo kože, las in oči.

Poglej Bakterije in Melanin

Melanosom

Melanosom ali melaninsko zrnce je organel, ki ga najdemo v živalskih celicah in je mesto za sintezo, shranjevanje in transport melanina, enega najpogostejših pigmentov v živalskem kraljestvu.

Poglej Bakterije in Melanosom

Membranska epitelijska celica

Membranske epitelijske celice ali celice M so epitelijske celice, ki se nahajajo nad limfatični folikli v vitem črevesu (ileumu), imenovanih Peyerjeve plošče.

Poglej Bakterije in Membranska epitelijska celica

Meningitis

Meningitis je vnetje ovojnic (mening) možganov in/ali hrbtenjače.

Poglej Bakterije in Meningitis

Mesarske muhe

Mesarske muhe (znanstveno ime Sarcophagidae), sestavljenka iz grških besed σαρкο - meso in Φαρκο - požiralec) so družina dvokrilcev. Na svetu živi okoli 2600 vrst mesarskih muh in so razširjene po vseh kontinentih. Ime so dobile po značilnosti, da se ličinke nekaterih vrst prehranjujejo z odmirajočim živalskim tkivom, kar človek izkorišča v medicini.

Poglej Bakterije in Mesarske muhe

Meso

Nekaj vrst mesa, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Meso je živalsko mišično tkivo, ki ga zauživamo kot hrano.

Poglej Bakterije in Meso

Metan

Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.

Poglej Bakterije in Metan

Metionin

Metionin (okrajšano Met ali M; kodira ga kodon AUG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Bakterije in Metionin

Metronidazol

Metronidazól je antibiotična učinkovina za zdravljenje okužb z anaerobnimi bakterijami (Bacteroides, Clostridium, Eubacterium, Peptococcus, Peptostreptococcus...) in praživalmi (Trichomonas, Giardia...). Gre za derivat nitroimidazola.

Poglej Bakterije in Metronidazol

Metuljnice

Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.

Poglej Bakterije in Metuljnice

Mezgovnica

Mezgôvnica (tudi limfni vod, limfna žila, mezgovna žila) je vsaka od žil, po katerih teče limfa (mezga) od tkiv v kri.

Poglej Bakterije in Mezgovnica

Mikonazol

Mikonazol je imidazolna protiglivična učinkovina, ki jo je razvilo podjetje Janssen Pharmaceutica.

Poglej Bakterije in Mikonazol

Mikrobiolog

francoski mikrobiolog in kemik Mikrobiolog je znanstvenik, ki deluje na področju mikrobiologije.

Poglej Bakterije in Mikrobiolog

Mikrobiologija

Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).

Poglej Bakterije in Mikrobiologija

Mikrofit

Mikrofiti so rastline, ki niso vidne s prostim očesom.

Poglej Bakterije in Mikrofit

Mikroflora

Mikroflora so majhni organizmi, vidni pod mikroskopom ki živijo v določenem okolju.

Poglej Bakterije in Mikroflora

Mikrometer

Ogljikovo vlakno (premer 6 μm) ob človeškem lasu (50 μm) za ponazoritev Míkrometer (označba μm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni milijoninki metra (predpona »mikro-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1.000.000).

Poglej Bakterije in Mikrometer

Mikroorganizem

Míkroorganízem, mikrób, klíca ali drobnoživka je organizem, ki je tako droben, da ni viden s prostim očesom, in ga lahko opazujemo le skozi mikroskop.

Poglej Bakterije in Mikroorganizem

Mikroplankton

Mikroplankton je plankton v velikosti 0,06 do 0,5mm.

Poglej Bakterije in Mikroplankton

Miokarditis

Miokardítis je vnetje srčne mišičnine (miokarda), ki ga najpogosteje povzročajo virusi, bakterije in imunski procesi.

Poglej Bakterije in Miokarditis

Mitohondrij

Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.

Poglej Bakterije in Mitohondrij

Mitohondrijska DNK

citoplazme prikazuje diskretna črna polja mtDNA Mitohondrijska DNK (mtDNA) je DNK, ki se nahaja v mitohondrijih, organelih, ki so v splošnem odgovorni za pretvorbo energije iz hranilnih snovi v obliko, uporabno za celice (tj. adenozin trifosfat ali ATP).

Poglej Bakterije in Mitohondrijska DNK

Mleko

Kozarec mleka Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev.

Poglej Bakterije in Mleko

Model tekočega mozaika

Model tekočega mozaika je teorija, s katero se v celični biologiji razlaga zgradbo in funkcijo celične membrane (tudi plazmaleme).

Poglej Bakterije in Model tekočega mozaika

Modelni organizem

biotehnologije ter drugih področij Modelni organizem je vrsta živih bitij, ki je iz praktičnih razlogov posebej priročna za preučevanje ali pomembna za človeka, zato biologi intenzivno raziskujejo različne biološke procese pri njej.

Poglej Bakterije in Modelni organizem

Modra luknja

Modra luknja ob obali Belizeja Modra luknja (ang. blue hole) je kraška oblika, brezno, ki ga je podobno kot cenotes zalila voda, v tem primeru morje.

Poglej Bakterije in Modra luknja

Modroobročkasta hobotnica

Rod modroobročkastih hobotnic (znanstveno ime Hapalochlaena) združuje vsaj tri vrste hobotnic, ki prebivajo v morskih plitvinah v Tihem in Indijskem oceanu, natančneje v območju, ki se razteza od Japonske do Avstralije.

Poglej Bakterije in Modroobročkasta hobotnica

Modrozelene cepljivke

Modrozelene cepljivke ali cianobakterije (znanstveno ime Cyanobacteria), tudi modrozelene alge, modrozelene bakterije, cianofiti (Cyanophyta) pogosto tudi uporabljena okrajšava MZC, je deblo bakterij, ki dobijo svojo energijo s pomočjo fotosinteze.

Poglej Bakterije in Modrozelene cepljivke

Molibden

Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.

Poglej Bakterije in Molibden

Monocit

Monocit Monociti oz.

Poglej Bakterije in Monocit

Monoklonsko protitelo

Monoklonska protitelesa (mAb) so monospecifična in monoafinitetna protitelesa, usmerjena torej proti enemu antigenu in enemu epitopu.

Poglej Bakterije in Monoklonsko protitelo

Morje

Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.

Poglej Bakterije in Morje

Moron

Za moron označujemo vse dele (DNA) profaga, ki nimajo funkcije v normalnem življenju faga, lahko pa kot fitnes (preživetveni) faktorji vplivajo na lizogen.

Poglej Bakterije in Moron

Morska biologija

Koralni grebeni so kompleksni morski ekosistemi z izredno biotsko raznovrstnostjo Morska biologija ali biologija morja je panoga biologije, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov, živečih v morjih, oceanih in drugih slanih ter polslanih (brakičnih) vodah.

Poglej Bakterije in Morska biologija

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Bakterije in Mrtvo morje

Mutualizem

Opraševanje je primer mutualizmaMutualízem je sožitje dveh ali več vrst, kjer imajo vse udeleženke korist; zveza jim omogoča preživetje v okolju z neugodnimi življenjskimi pogoji (npr. mikoriza pri lišajih) ali učinkovitejšo izrabo hrane (bakterije in praživali v vampu prežvekovalcev, bakterije v prebavilu medicinske pijavke itd.) Kategorija:Biološka interakcija.

Poglej Bakterije in Mutualizem

Mycobacterium leprae

Mycobacterium leprae (tudi Hansenov bacil), je bakterija, ki povzroča gobavost.

Poglej Bakterije in Mycobacterium leprae

Mycobacterium tuberculosis

Mycobacterium tuberculosis je bakterija, ki je v največ primerih povzročitelj jetike (tuberkuloze); med drugimi povzročitelji te bolezni so lahko še Mycobacterium bovis, Mycobacterium africanum, Mycobacterium avium ali Mycobacterium marinum.

Poglej Bakterije in Mycobacterium tuberculosis

N-acetilglukozamin

N-acetilglukozamin (N-acetil-D-glukozamin; skrajšano GlcNAc ali NAG) je monosaharidni derivat glukoze oziroma acetilni derivat glukozamina.

Poglej Bakterije in N-acetilglukozamin

N-acetilmuraminska kislina

N-acetilmuraminska kislina je eter mlečne kisline in N-acetilglukozamina s kemijsko formulo C11H19NO8.

Poglej Bakterije in N-acetilmuraminska kislina

Naegleria fowleri

Naegleria fowleri (tudi zemeljska ameba) je prostoživeč parazitski ameboidni protist iz rodu Naegleria, ki pri človeku povzroča primarni amebni meningoencefalitis (PEM, PAME) oz.

Poglej Bakterije in Naegleria fowleri

Nahod

Náhod (akútni serózni rinítis) je vnetje nosne sluznice.

Poglej Bakterije in Nahod

Nalezljiva bolezen

Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.

Poglej Bakterije in Nalezljiva bolezen

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Bakterije in Narava

Narodni park Yellowstone

Izbruh gejzirja ''Old Faithful'' Narodni park Yellowstone je najstarejši (1872-danes) nacionalni park na svetu, ki ga letno obišče okoli 3 milijone obiskovalcev.

Poglej Bakterije in Narodni park Yellowstone

Naseljivi planet

Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.

Poglej Bakterije in Naseljivi planet

Natrijev fluoroacetat

Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.

Poglej Bakterije in Natrijev fluoroacetat

Navadni češmin

Navadni češmin (znanstveno ime Berberis vulgaris) je trnat listopadni grm, ki raste po gozdnih obronkih, mejah, kamnitih gričih in vrtovih po osrednji in južni Evropi, severozahodni Afriki in zahodni Aziji.

Poglej Bakterije in Navadni češmin

Navadni oreh

Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je do 35 m visoko listnato drevo, ki sodi v družino orehovk (Junglandaceae).

Poglej Bakterije in Navadni oreh

Navadni repik

Navadni repik ali mala torica (znanstveno ime Agrimonia eupatoria) je zdravilna rastlina z rumenimi cvetovi, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Bakterije in Navadni repik

Nebnica

Nébnica, tudi mandelj ali nebna tonzila je tonzila v obliki in velikosti mandlja na levi in desni strani goltne ožine.

Poglej Bakterije in Nebnica

Nekroza

rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.

Poglej Bakterije in Nekroza

Nespolno razmnoževanje

Nespolno razmnoževanje je način razmnoževanja, ki ne vključuje mejoze, zmanjšanja plodnosti ali oploditve.

Poglej Bakterije in Nespolno razmnoževanje

Nevston

Vodni drsalci so prepoznavni pripadniki nevstona Nevston je skupnost živali, katerih življenjsko okolje je površinska plast vode (meja vode in atmosfere).

Poglej Bakterije in Nevston

Nezemeljsko življenje

Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.

Poglej Bakterije in Nezemeljsko življenje

NF-κB

Transkripcijski faktor jedrni faktor – κB (NF-κB) je proteinski kompleks, ki ima bistveno vlogo pri aktivaciji imunskega odgovora.

Poglej Bakterije in NF-κB

Niels Ryberg Finsen

Niels Ryberg Finsen, danski zdravnik, * 15. december, 1860, Tórshavn, Ferski otoki, † 24. september, 1904, København, Danska.

Poglej Bakterije in Niels Ryberg Finsen

Nihalka (cepljivka)

Nihalka (znanstveno ime Oscillatoria), tudi nihajka, je rod nitastih cepljivk v sladkih vodah, predvsem stoječih za napajanje, in morjih.

Poglej Bakterije in Nihalka (cepljivka)

Nitrat

elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo.

Poglej Bakterije in Nitrat

Nitrifikacija

Nitrifikacija je biološka oksidacija amonijaka (NH3) s kisikom v dušikovo kislino ali nitrate (NO3).

Poglej Bakterije in Nitrifikacija

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.

Poglej Bakterije in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino

Nodul

Nodul je majhna kroglasta tvorba, ki se razvije na rastlinskih koreninah ali steblih.

Poglej Bakterije in Nodul

Nukleaza

Nukleáze so encimi, ki katalizirajo hidrolizo fosfodiestrskih vezi v nukleinskih kislinah (npr. deoksiribonukleaza, ribonukleaza).

Poglej Bakterije in Nukleaza

Obnosna votlina

Obnosna votlina ali paranazalni sinus (latinsko: sinus paranasalis) je vsaka od z zrakom napolnjenih votlin v čelnici, sitki, zagozdnici in zgornji čeljustnici.

Poglej Bakterije in Obnosna votlina

Obraščanje organizmov

Biofouling ali biološko obraščanje je nezaželeno zbiranje mikroorganizmov, rastlin, alg in/ali živali na mokre površine.

Poglej Bakterije in Obraščanje organizmov

Obušesna žleza slinavka

Obušesna žleza slinavka ali obušesna slinavka (lat. glandula parotidea) je največja, parna, sestavljena cevasto-mešičkasta albuminozna velika žleza slinavka, ležeča pred uhljem in pod njim.

Poglej Bakterije in Obušesna žleza slinavka

Oceansko območje

Oceansko območje je območje z obale, kjer voda v globino meri 200 metrov ali globlje.

Poglej Bakterije in Oceansko območje

Odpornost proti antibiotikom

Odpornost proti antibiotikom je oblika odpornosti proti zdravilom, pri kateri so nekatere (ali redkeje, vse) subpopulacije mikroorganizmov, navadno bakterij, sposobne preživeti kljub izpostavljenosti enemu ali več antibiotikom.

Poglej Bakterije in Odpornost proti antibiotikom

Odpornost proti zdravilu

Odpornost (rezistenca) proti zdravilu pomeni zmanjšano odzivnost določenega mikroorganizma na protimikrobno zdravilo ali celic oziroma tkiv na antineoplastično zdravilo.

Poglej Bakterije in Odpornost proti zdravilu

Ogljikov hidrat

200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.

Poglej Bakterije in Ogljikov hidrat

Oksalna kislina

Oksalna kislina je organska spojina s formulo H2C2O4.

Poglej Bakterije in Oksalna kislina

Okužba sečil

Vnetje sečil je bakterijska okužba, ki prizadene del sečil.

Poglej Bakterije in Okužba sečil

Oligosaharid

Tridimenzionalni model rafinoze, pogostega oligosaharida. Oligosaharid (iz grščine ὀλίγος olígos, "nekaj" in σάκχαρ sácchar, "sladkor") je polimerni ogljikov hidrat, sestavljen iz manjšega števila monomernih enot – monosaharidov (običajno od treh do desetih).

Poglej Bakterije in Oligosaharid

Operon

Shema tipičnega operona Operon je funkcionalno področje DNK pri bakterijah, ki vključuje več strukturnih genov, ki so hkrati regulirani.

Poglej Bakterije in Operon

Osrednji venski kateter

Osrednji venski kateter Osrednji (centralni) venski kateter je kateter, ki je vstavljen v velike vene (npr. zgornjo votlo veno) ali desni preddvor za dovajanje tekočin ali merjenje osrednjega venskega tlaka.

Poglej Bakterije in Osrednji venski kateter

Otroška bolezen

Otróške bolézni so nalezljive bolezni, za katerimi zbolevajo zlasti otroci, po preboleli okužbi pa običajno nastopi doživljenjska imunost.

Poglej Bakterije in Otroška bolezen

Otto Heinrich Warburg

Otto Heinrich Warburg, nemški fiziolog, * 8. oktober 1883, Freiburg, Baden, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1970, Berlin, Zahodna Nemčija.

Poglej Bakterije in Otto Heinrich Warburg

Ozračje

halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.

Poglej Bakterije in Ozračje

Panethova celica

Panethove celice Panethove celice so eksokrine celice, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa, na dnu Lieberkühnovih kript.

Poglej Bakterije in Panethova celica

Paramecij

Paramecij je rod praživali iz debla migetalkarjev.

Poglej Bakterije in Paramecij

Pasasti grozdni sukač

Pasasti grozdni sukač (znanstveno ime Eupoecillia ambiguella) je metulj, ki sodi med molje.

Poglej Bakterije in Pasasti grozdni sukač

Pasovec

Pasovec ali herpes zoster je akutno vnetje perifernih živcev, ki jo pri odraslih povzroči virus noric (humani herpesvirus 3).

Poglej Bakterije in Pasovec

Patogen

Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.

Poglej Bakterije in Patogen

Paul Ehrlich

Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.

Poglej Bakterije in Paul Ehrlich

Pegavica Skalnega gorovja

Pegavica Skalnega gorovja je bakterijska vročinska bolezen, ki jo povzroča rikecija Rickettsia rickettsii in jo prenašajo klopi.

Poglej Bakterije in Pegavica Skalnega gorovja

Peginterferon

Peginterferoni so pegilirani interferoni, le-ti pa so skupina beljakovin, ki jih izdelujejo celice po stiku ali okužbi z virusi, bakterijami, endotoksini, polisaharidnimi velemolekulami ter drugimi kemičnimi induktorji in ki učinkuje nespecifično protivirusno, imunoregulatorno, včasih tudi protitumorsko.

Poglej Bakterije in Peginterferon

Pejotl

Pejotl (znanstveno ime Lophophora williamsii) je nebodeč, počasi rastoč kaktus, prvotno iz Mehike in Teksasa.

Poglej Bakterije in Pejotl

Pektin

Pektin je strukturni heteropolisaharid, v katerem se izmenjujejo odseki galakturonske kisline z ramnozo.

Poglej Bakterije in Pektin

Penicilin G

Penicilín G ali benzilpenicilin je prvi odkriti naravni antibiotik in je začetnik razvoja tako imenovanih penicilinskih antibiotikov, to je skupine antibiotikov, katerih kemijska zgradba vsebuje β-laktam.

Poglej Bakterije in Penicilin G

Peptidoglikan

Osnovna gradbena enota peptidoglikana. N-acetilglukozamin in N-acetilmuraminska kislina sta povezana z β(1→4)-glikozidno vezjo. Na N-acetilmuramisnko kislino je pripeta (v tem primeru) veriga štirih aminokislin. Peptidoglikan je polimer z veliko molekulsko maso, sestavljen iz verig glikozaminoglikanov, ki so prečno povezane z oligopeptidi.

Poglej Bakterije in Peptidoglikan

Perifiton

Školjka ''Eustrombus gigas'' je v naravnem okolju pokrita s perifitonom Perifiton je skupina majhnih rastlinskih in živalskih organizmov.

Poglej Bakterije in Perifiton

Perikarditis

Perikarditis je vnetje osrčnika oziroma perikarda, to je vlaknaste vrečke, ki obdaja srce.

Poglej Bakterije in Perikarditis

Permafrost

Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.

Poglej Bakterije in Permafrost

Perocetna kislina

Perocetna kislina-C2H4O3- je bistra, brezbarvna spojina.

Poglej Bakterije in Perocetna kislina

Peroksisom

Shema perokisoma. Peroksisóm je z dvoslojno membrano obdan celični organel, prehodno poznan pod imenom mikrotelo, ki ga najdemo v citoplazmi skoraj vseh evkariontov.

Poglej Bakterije in Peroksisom

Pesticid

Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.

Poglej Bakterije in Pesticid

Petola

Petola je nekaj milimetrov debela umetno gojena plast alg, bakterij, sadre in mineralov, ki preprečuje, da bi se sol mešala z morskim blatom na dnu kristalizacijskega bazena, deluje pa tudi kot filter.

Poglej Bakterije in Petola

Petrijevka

Petrijevka s kolonijami mikroorganizmov; pogled od zgoraj. Pétrijevka je okrogla, nizka, steklena ali plastična laboratorijska posoda s pokrovom, ki se navadno uporablja za gojenje bakterij in za nekatere imunske teste.

Poglej Bakterije in Petrijevka

Phillip Allen Sharp

Phillip Allen Sharp, ameriški genetik, molekularni biolog in akademik, nobelovec, * 6. junij 1944, Falmouth, Kentucky, Združene države Amerike.

Poglej Bakterije in Phillip Allen Sharp

Phoenix (sonda)

Računalniška upodobitev ''Phoenixa'' na površju Marsa Phoenix je robotsko vesoljsko plovilo na vesoljski odpravi na Marsu v okviru programa Mars Scout.

Poglej Bakterije in Phoenix (sonda)

Pinjenec

Pinjenec v kozarcu Pinjenec je mlečni izdelek, ki nastane kot stranski proizvod pri pripravi masla iz smetane (po pinjenju smetane, torej po izločitvi masla).

Poglej Bakterije in Pinjenec

Pirogen

Pirogén je snov, ki v telesu povzroči dvig telesne temperature.

Poglej Bakterije in Pirogen

Plazemska beljakovina

Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi.

Poglej Bakterije in Plazemska beljakovina

Plazmid

Shema bakterije z označenimi plazmidi Plazmidi so večinoma krožne (lahko tudi linearne) dvovijačne molekule DNK, sposobne samostojnega podvojevanja.

Poglej Bakterije in Plazmid

Plesen

Plesniva breskev Plesni so vse mikroskopske vrste gliv, ki rastejo v obliki hif (v nasprotju s kroglastimi glivami, ki tvorijo kvas, in makroskopskimi glivami, ki jih poznamo kot gobe).

Poglej Bakterije in Plesen

Plinska gangrena

Plinska gangrena (grško gángraina - gnitje), plinski prisad ali klostridijska mionekroza je akutno in hudo nekrotizirajoče vnetje, pri katerem se v podkožju in v mišicah pojavljata plin in vodeni krvavi izcedek.

Poglej Bakterije in Plinska gangrena

Pljučnica

Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.

Poglej Bakterije in Pljučnica

Počasniki

Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.

Poglej Bakterije in Počasniki

Poliketid

Poliketidi so velika skupina sekundarnih metabolitov, ki bodisi vsebujejo izmenjujoče se karbonilne funkcionalne skupine in metilenske skupine bodisi so derivati prekurzorjev, ki imajo tovrstne alternirajoče skupine.

Poglej Bakterije in Poliketid

Polisaharid

Polisaharidi so polimerne strukture ogljikovih hidratov, kjer so posamezne enote (mono- ali disaharidi) povezane z glikozidno vezjo.

Poglej Bakterije in Polisaharid

Poljub

Romeo in Julija med poljubom. Slika Franka Dickseeja Poljub (strokovno oskulacija) je dotikanje z ustnicami.

Poglej Bakterije in Poljub

Poprova meta

Ilustracija iz leta 1887 Pôprova méta (znanstveno ime Mentha × piperita) je vrsta iz družine ustnatic.

Poglej Bakterije in Poprova meta

Povidon-jod

Kemijska struktura kompleksa povidon-joda. Povidón-jód ali povidónjodídhttps://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534167/povidonjodid?query.

Poglej Bakterije in Povidon-jod

Praživali

Práživáli ali protozóji (znanstveno ime Protozoa) so enocelični evkarionti.

Poglej Bakterije in Praživali

Pralni prašek

Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.

Poglej Bakterije in Pralni prašek

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Bakterije in Prave muhe

Prečiščevanje vode

Čiščenje vode je postopek odstranitve nečistoč iz vode, ki vsebuje vrsto postopkov, da se lahko odstranijo iz vode: • Suspenzije in emulzije: snovi, ki povzročajo motnost (mikroorganizmi, plankton); • Koloidno rešitev: koloidne, in viskozne snovi, ki vplivajo na sposobnost oksidacije in barvo vode; • Molekularna topila: topna v vodi, plinih in organskih snovi, ki vplivajo na vonj in okus vode; • Ionske raztopine: soli, kislin in baz, ki vplivajo na trdoto in alkalnost vode.

Poglej Bakterije in Prečiščevanje vode

Prežvekovalec

Prežvekovalci ali ruminanti so rastlinojedi (herbivorni) sesalci podreda Ruminantia.

Poglej Bakterije in Prežvekovalec

Prebiotik

Prebiotiki so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati in tako ne predstavljajo neposredno hranil, vendar pozitivno vplivajo na črevesno floro.

Poglej Bakterije in Prebiotik

Prehranjevalna veriga

Prehranjevalna veriga je linearno zaporedje organizmov, ki so v prehranjevalnem odnosu.

Poglej Bakterije in Prehranjevalna veriga

Prehranjevalni splet

Prehranjevalni splet je sistem več prehranjevalnih verig, ki so prepletene med sabo.

Poglej Bakterije in Prehranjevalni splet

Prehranjevanje

Prehranjevanje je najpomembnejša dejavnost vsakega živega organizma, njegove glavne funkcije pa so požiranje, prebava in absorbiranje hrane.Prehranjevanje je nujno potrebno za preživetje vsakega živega organizma, saj z vnosom hrane pridobiva nujno potrebne snovi za energijo in telesno rast.Zelene rastline izdelajo s pomočjo fotosinteze in kemosinteze organske spojine, ki so nujno potrebne za življenje.To imenujemo avtotrofnost.Večina živali in bakterij pa se hrani gotovimi organskimi snovmi, ki jih sprejemajo od zunaj (rastlinska in živalska tkiva).To vrsto prehranjevanja imenujemo heterofija.Od načina prehranjevanja, pa je odvisen položaj organizma, v prehranjevalni verigi.Avtotrofni organizmi so producenti, heterotrofni pa porabniki.Heterotrofne organizme lahko, glede na vrsto prehranjevanja, ločimo še na vsejede, rastlinojede ali mesojede organizme.Veliko teh je zajedalcev, notranjih ali zunanjih, tako rastlin kot živali.Značilno za prehranjevanje živali je, da se nekatere prehranjujejo samo z določeno vrsto, druge pa z različnimi vrstami.Zaradi velike raznovrstnosti prehranjevanja, se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti.

Poglej Bakterije in Prehranjevanje

Prehransko zahtevni organizem

Prehransko zahteven organizem (angl. fastidious organism) je vsak organizem, ki zahteva kompleksne prehranske pogoje.

Poglej Bakterije in Prehransko zahtevni organizem

Presaditev jeter

Človeška jetra Presaditev jeter (ali transplantacija jeter) je kirurški postopek prenosa jeter v drug organizem.

Poglej Bakterije in Presaditev jeter

Priprava vode

Priprava vode je postopek s katerim odstranimo iz vode vse nezaželene snovi, ki presegajo dovoljeno mejno vredost in jo s tem pripravimo za končne uporabnike.

Poglej Bakterije in Priprava vode

Pritlikavi listni zavrtači

Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Bakterije in Pritlikavi listni zavrtači

Probiotik

Probiotik je prehrambeni pripravek ali zdravilo, ki vsebuje takšne žive mikroorganizme, ki imajo blagodejen učinek na gostitelja (človeka).

Poglej Bakterije in Probiotik

Prokarionti

Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.

Poglej Bakterije in Prokarionti

Prolin

Prolin (skrajšano Pro ali P; kodirajo ga s kodoni CCU, CCC, CCA, in CCG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.

Poglej Bakterije in Prolin

Propagul

V biologiji je propagul vsak material, ki služi propagaciji organizma v naslednjo stopnjo njegovega življenjskega cikla, največkrat v obliki razširjanja.

Poglej Bakterije in Propagul

Propolis

Propolis ali zadelavina je smolast čebelji proizvod, ki so mu že v antiki namenjali posebno pozornost.

Poglej Bakterije in Propolis

Proteus (razločitev)

Proteus je lahko.

Poglej Bakterije in Proteus (razločitev)

Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus

Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (kratica MRSA, angl. Methicillin-resistant Staphylococcus aureus) je vsak od sevov bakterije Staphylococcus aureus, ki je odporen na betalaktamske antibiotike (ki vključujejo peniciline in cefalosporine).

Poglej Bakterije in Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus

Proti vankomicinu odporni enterokoki

elektronskim vrstičnim mikroskopom. Proti vankomicinu odporni enterokoki (kratica VRE, angl. Vancomycin-resistant enterococcus) so bakterije iz rodu enterokokov, ki so odporne proti antibiotiku vankomicinu.

Poglej Bakterije in Proti vankomicinu odporni enterokoki

Protizmrzovalni protein

Protizmrzovalni proteini (antifreeze proteins ali AFP) so polipeptidi, ki se nahajajo v določenih vretenčarjih, rastlinah, glivah ter bakterijah in omogočajo preživetje v okoljih s temperaturami pod zmrziščem.

Poglej Bakterije in Protizmrzovalni protein

Protoplast

Protoplast (iz stare grščine πρώτον (prvi) + πλάθω ali πλάττω (oblikovati)) je rastlinska, glivna ali bakterijska celica, ki nastane s popolno mehansko ali encimsko odstranitvijo celične stene.

Poglej Bakterije in Protoplast

Pseudomonas

Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.

Poglej Bakterije in Pseudomonas

Pseudomonas aeruginosa

alt.

Poglej Bakterije in Pseudomonas aeruginosa

Pseudomonas syringae

Pseudomonas syringae je paličasta, gramnegativna bakterija s polarnimi bički, uvrščena v rod Pseudomonas.

Poglej Bakterije in Pseudomonas syringae

Puromicin

Strukturna formula molekule puromicina Puromicín je antibiotik iz skupine aminonukleozidov, ki ga proizvaja bakterija Streptomyces alboniger.

Poglej Bakterije in Puromicin

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Poglej Bakterije in Radikal (kemija)

Rak (bolezen)

Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).

Poglej Bakterije in Rak (bolezen)

Rastline

Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.

Poglej Bakterije in Rastline

Rastlinojedec

travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.

Poglej Bakterije in Rastlinojedec

Rastlinski opad

Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.

Poglej Bakterije in Rastlinski opad

Rastlinstvo

Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.

Poglej Bakterije in Rastlinstvo

Razjeda v ustih

Razjeda v ustih je razjeda, ki nastane na sluznici ustne votline.

Poglej Bakterije in Razjeda v ustih

Razjeda zaradi pritiska

upright.

Poglej Bakterije in Razjeda zaradi pritiska

Razkrojevalec

Glive razkrajajo odmrlo vejo Razkrojevalci so organizmi, ki odmrle organske snovi spreminjajo v enostavne anorganske spojine, vodo in pline.

Poglej Bakterije in Razkrojevalec

Razmnoževalna strategija

V ekologiji se za opisovanje razmnoževanja organizmov pogosto uporabljata r-strategija in K-strategija.

Poglej Bakterije in Razmnoževalna strategija

Reaktivna kisikova spojina

Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.

Poglej Bakterije in Reaktivna kisikova spojina

Restrikcijski encim

Restrikcijski encim, restriktaza ali restrikcijska endonukleaza je encim, ki razreže dvojnovijačno DNK na specifičnih mestih nukleotidnih sekvenc, imenovanih restrikcijska mesta.

Poglej Bakterije in Restrikcijski encim

Reverzna transkriptaza

Reverzna transkriptaza je DNK-polimeraza, ki uporablja kot matrico molekulo RNK in pri retrovirusih sintetizira eno verigo DNK v celici gostitelja, v tehnologiji rekombinantne DNK pa se uporablja za sintezo prve verige komplementarne DNK iz sporočilne RNK.

Poglej Bakterije in Reverzna transkriptaza

Riboflavin

Riboflavin, znan tudi kot vitamin B2 in vitamin G, je vodotopen vitamin iz skupine vitaminov B, ki pri organizmih deluje kot koencim, udeležen kot kofaktor v številnih pomembnih encimskih reakcijah presnove, med drugim v elektronski transportni verigi pri celičnem dihanju.

Poglej Bakterije in Riboflavin

Rizosfera

glista Rizosfera je del fitosfere, ki obdaja koreninski sistem rastlin.

Poglej Bakterije in Rizosfera

Rozide

Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.

Poglej Bakterije in Rozide

Ruminantia

Ruminantia je takson prežvekovalcev, ki ga uvrščamo v red sodoprstih kopitarjev in ga navadno dojemamo na ravni podreda.

Poglej Bakterije in Ruminantia

Salmonela

Salmonela (znanstveno ime Salmonella) je rod gramnegativnih bakterij iz družine Enterobacteriaceae, ki pri človeku in živalih povzročajo različne oblike črevesnih okužb.

Poglej Bakterije in Salmonela

Salvador Luria

Salvador Edward Luria, rojen kot Salvatore Edoardo Luria, italijansko-ameriški mikrobiolog, molekularni biolog in akademik, nobelovec, * 13. avgust 1912, Torino, Kraljevina Italija, † 6. februar 1991, Lexington, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Bakterije in Salvador Luria

Samomorilski inhibitor

Samomorilski inhibitor (tudi samomorilski zaviralec) je tip ireverzibilnih encimskih inhibitorjev, ki se veže na encim kot analog substrata in tvori ireverzibilni kompleks med normalno katalitično reakcijo.

Poglej Bakterije in Samomorilski inhibitor

SARS

SARS (hudi akutni respiratorni sindrom, angl. severe acute respiratory syndrome) je resna respiratorna bolezen, ki jo povzroča koronavirus.

Poglej Bakterije in SARS

Satoši Omura

Satoši Omura (Ōmura Satoši), japonski biokemik, mikrobiolog in akademik, nobelovec, * 12. julij 1935, Nirasaki, Jamanaši, Japonska.

Poglej Bakterije in Satoši Omura

Selman Waksman

Selman Abraham Waksman, ukrajinsko-ameriški biokemik, mikrobiolog in akademik judovskega rodu, nobelovec, * 22. julij 1888 (8. julij po ruskem koledarju), Nova Priluka, Kijevski guvernat, Rusko cesarstvo (zdaj Ukrajina), † 16. avgust 1973, Woods Hole, Massachusetts, Združene države Amerike.

Poglej Bakterije in Selman Waksman

Semenjak

Semenjaka in prostata; pogled od zgoraj in spredaj ''Topografija semenjakov'' Semenjak (vesicula seminalis, glandulae vesiculosae), seminalna vezikula ali mehurnica je parna pomožna spolna žleza pri sesalcih moškega spola, ki se prilega zadajšnji strani sečnega mehurja.

Poglej Bakterije in Semenjak

Sepsa

Sepsa je sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki ga povzročajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv imunskega sistema z levkocitozo ali levkopenijo ter s kliničnimi znaki, kot so hipertermija, tahikardija in tahipneja.

Poglej Bakterije in Sepsa

Serotip

Dva '''serotipa''' 1a in 1b z antigenoma 2a in 2b na svoji površini. Serotíp ali serovár je antigenska različica mikroorganizma iste vrsta vrste, dokazljiva s specifičnimi protitelesi.

Poglej Bakterije in Serotip

Serpentinit

Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.

Poglej Bakterije in Serpentinit

Sev

Sév, tudi sòj, je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki so genetsko zelo sorodni in imajo skupne specifične značilnosti.

Poglej Bakterije in Sev

Seznam bioloških vsebin

Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Bakterije in Seznam bioloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin

Seznam ekoloških vsebin.

Poglej Bakterije in Seznam ekoloških vsebin

Seznam medicinskih vsebin

Seznam medicinskih vsebin.

Poglej Bakterije in Seznam medicinskih vsebin

Seznam nalezljivih bolezni

Seznam nalezljivih bolezni.

Poglej Bakterije in Seznam nalezljivih bolezni

Simetrija (biologija)

Simetrija ali somernost se v biologiji nanaša na simetrijo, ki jo je mogoče opazovati pri organizmih, kamor spadajo denimo rastline, živali, glive in bakterije.

Poglej Bakterije in Simetrija (biologija)

Sindrom belega nosu

Sindrom belega nosu, s kratico WNS (iz angleškega izraza white-nose syndrome) je glivna bolezen, ki prizadene severnoameriške netopirje, in je odgovorna za dramatičen upad števila osebkov netopirjih populacij ZDA in Kanade.

Poglej Bakterije in Sindrom belega nosu

Sindrom večorganske odpovedi

Sindrom večorganske odpovedi (ali samo večorganska odpoved) pomeni akutno zdravstveno stanje pri bolniku zaradi poškodbe, okužbe, sepse, šoka ali hipermetabolizma z okvaro dveh ali več organov.

Poglej Bakterije in Sindrom večorganske odpovedi

Sinkinezija

Sinkinezíja (grško: syn - ob +: kinesis - gibanje) ali pridrúženi gíb je sopojav nehotenega mišičnega giba, ki spremlja hoten gib, tj.

Poglej Bakterije in Sinkinezija

Sirolimus

Sirolímus (INN/USAN), znan tudi kot rapamicin, je imunosupresivno zdravilo, uporabljano za preprečevanje zavrnitve organa pri transplantaciji; posebno je uporaben pri transplantaciji ledvic.

Poglej Bakterije in Sirolimus

Sistem štirih kraljestev

Sistem štirih kraljestev je sistem biološke klasifikacije, ki ga je leta 1973 predlagal G.F. Leedale.

Poglej Bakterije in Sistem štirih kraljestev

Sistem komplementa

Zadnja stopnja sistema komplementa, t. i. kompleks membranskega napada (angl. ''membrane attack complex''.

Poglej Bakterije in Sistem komplementa

Sistem petih kraljestev

Sistem petih kraljestev je sistem biološke sistematike, ki ga je leta 1969 predlagal Robert Whittaker.

Poglej Bakterije in Sistem petih kraljestev

Sjögrenov sindrom

Sjögrenov sindrom je kronična vnetna avtoimunska bolezen, pri kateri pride do uničenja žlez slinavk in solznih žlez, posledično pa se pojavita kserostomija (suhost ustne votline) in kseroftalmija (suhost veznice in roženice).

Poglej Bakterije in Sjögrenov sindrom

Skati

Skati (znanstveno ime Batoidea) so skupina hrustančnic, v katero uvrščamo okoli 560 vrst.

Poglej Bakterije in Skati

Sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa I, tudi od inzulina odvisni diabetes ali juvenilni diabetes, je sladkorna bolezen zaradi absolutnega pomanjkanja inzulina, ki ga morajo bolniki dobivati parenteralno.

Poglej Bakterije in Sladkorna bolezen tipa 1

Slepa postranica

Slepa postranica (znanstveno ime Niphargus) je med najpogostejšimi rodovi jamskih živali, saj živi v vseh jamskih vodah, tekočih in stoječih.

Poglej Bakterije in Slepa postranica

Slepič

Prebavni trakt: 1 - požiralnik, 2 - želodec, 3 - '''dvanajstnik''', 4 - tanko črevo, 6 - '''slepič''', 7 - debelo črevo, 8 - danka, 9 - anus opicah starega sveta Slepič (lat. appendix vermiformis) je 6 do 10 cm velik izrastek, ki se pojavi na začetku debelega črevesa oziroma na prehodu iz tankega črevesa v debelega.

Poglej Bakterije in Slepič

Soja

Soja (latinsko ime Glycine max) je stročnica, ki izvira iz vzhodne Azije in se vzgaja zaradi užitnega semena z mnogimi uporabami ter visoko hranilno vrednostjo.

Poglej Bakterije in Soja

Spirulina

Spirulina je rod enoceličnih modrozelenih cepljivk.

Poglej Bakterije in Spirulina

Spolno razmnoževanje

T.i. »crossing-over«, eden od načinov homologne rekombinacije, pri katerem se izmenjata enakovredna dela homolognih kromosomov Spolno razmnoževanje je način razmnoževanja, pri katerem se kombinira genski zapis staršev ob nastanku potomcev.

Poglej Bakterije in Spolno razmnoževanje

Sputnik virofag

Sputnik virofag (iz »virus« in grške besede: phagein - žreti) je specifičen virus, ki je funkcionalno podoben bakteriofagom.

Poglej Bakterije in Sputnik virofag

Stafilokoki

Stafilokoki (znanstveno ime Staphylococcus) so rod grampozitivnih, negibljivih in nesporogenih aerobnih ali fakultativno anaerobnih kokov (okroglih bakterij) v grozdastih skupinah, ki lahko povzročajo gnojna vnetja in sepse, vendar je večina vrst za človeka nenevarnih in so del normalne bakterijske flore na koži in sluznicah.

Poglej Bakterije in Stafilokoki

Stafilokokni eksfoliativni dermatitis

Stafilokokni eksfoliativni dermatitis je akutna razgradnja (liza) povrhnje plasti kože (povrhnjice ali epidermisa), ki jo povzroča stafilokokni toksin.

Poglej Bakterije in Stafilokokni eksfoliativni dermatitis

Staphylococcus aureus

Staphylococcus aureus (tudi zlati stafilokok) je vrsta bakterije iz rodu stafilokokov, ki je najpogostejši povzročitelj stafilokoknih okužb.

Poglej Bakterije in Staphylococcus aureus

Steljka

Steljka ali talus bračiča (''Fucus'') vrste ''Fucus serratus'' na Norveškem. Steljka ali talus je telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov – korenin, stebla, listov.

Poglej Bakterije in Steljka

Stenice

Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Bakterije in Stenice

Stenobionti

Stenobionti so organizmi, za katere je značilna majhna toleranca glede abiotskih dejavnikov okolja.

Poglej Bakterije in Stenobionti

Stilton (sir)

Stilton je angleški sir s plemenito plesnijo.

Poglej Bakterije in Stilton (sir)

Streptococcus pyogenes

Streptococcus pyogenes je vrsta betahemolitičnih streptokokov skupine A po serološki razvrstitvi streptokokov, ki povzročajo škrlatinko, impetigo (krastavost), revmatično vročico, šen, akutni glomerulonefritis, gnojno angino, akutni nekrotizirajoči fasciitis in endokarditis.

Poglej Bakterije in Streptococcus pyogenes

Streptomicin

Streptomicín je antibiotik, ki so ga prvič izolirali iz bakterije Streptomyces griseus.

Poglej Bakterije in Streptomicin

Streptomyces rimosus

Streptomyces rimosus je bakterija iz rodu Streptomyces.

Poglej Bakterije in Streptomyces rimosus

Strjevanje krvi

Strjevanje krvi ali koagulacija je proces, pri katerem v krvi nastajajo strdki.

Poglej Bakterije in Strjevanje krvi

Stročnice

Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.

Poglej Bakterije in Stročnice

Strupenost

Strupenost je lastnost strupenih snovi, ki lahko poškodujejo organizem.

Poglej Bakterije in Strupenost

Subfosil

Subfosilni skelet dodoja v muzeju Subfosil je odmrl ostanek organizma iz preteklih geoloških dob, ki ni razpadel, hkrati pa ni popolnoma fosiliziran – torej organskih snovi v njem še niso v celoti zamenjali silikatni ali drugi minerali.

Poglej Bakterije in Subfosil

Sulbaktam

Sulbaktam je ireverzibilni zaviralec laktamaz beta, ki se daje zlasti v kombinaciji z betalaktamskimi antibiotiki.

Poglej Bakterije in Sulbaktam

Sulfid

Sulfidni anion Vodikov sulfid Sulfid je sol ali alkil ali aril derivat vodikovega sulfida (H2S).

Poglej Bakterije in Sulfid

Surströmming

Zaprta pločevinka Surströmminga Odprta pločevinka Surströmminga Surströmming ali Suströmming je švedska narodna jed, narejena iz baltskega slanika in slanice.

Poglej Bakterije in Surströmming

Susumu Tonegava

Susumu Tonegava (Tonegava Susumu), japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec, * 6. september 1939, Nagoja, Japonska.

Poglej Bakterije in Susumu Tonegava

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Bakterije in Svinec

Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein

Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein (THP), znan tudi kot uromodulin, je glikoprotein v ledvicah sesalcev, ki verjetno deluje kot zaviralec tvorbe kalcijevih (Ca2+) ledvičnih kamnov in/ali kot zaščita pred bakterijskimi okužbami sečil.

Poglej Bakterije in Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein

Tekoča goriva

Tekoča goriva so gorljive ali energijsko generirane molekule, ki jih lahko izkoristimo za ustvarjanje mehanske energije, ki posledično ustvari kinetično energijo.

Poglej Bakterije in Tekoča goriva

Tekstilna barvila

Tekstilna barvila.

Poglej Bakterije in Tekstilna barvila

Termiti

Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.

Poglej Bakterije in Termiti

Tetanus

Tetanus (iz: tetanos - napet +: teinein - nategovati) ali mrtvični krč je infekcijska bolezen, ki jo povzroča nevrotoksin tetanospazmin grampozitivnega, anaerobnega bacila Clostridium tetani.

Poglej Bakterije in Tetanus

Tetraciklinski antibiotik

Skeletna formula tetraciclin z oštevilčenimi in označenimi atomi in šestčlenskimi obroči. Tetraciklinski antibiotiki oziroma tetraciklini so skupina antibiotikov s širokim spektrom delovanja, ki se vežejo na ribosomsko podenoto 30 S in zavirajo sintezo beljakovin pri bakterijah.

Poglej Bakterije in Tetraciklinski antibiotik

Tetrodotoksin

Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.

Poglej Bakterije in Tetrodotoksin

Thermus aquaticus

Thermus aquaticus je vrsta bakterije, za katero je značilno, da prenaša zelo visoke temperature.

Poglej Bakterije in Thermus aquaticus

Tifus

Tifus je nalezljiva črevesna bolezen, katere povzročitelj so bakterije iz rodu salmonel ali rikecij.

Poglej Bakterije in Tifus

Tobramicin

Tobramicin je aminoglikozidni antibiotik, ki ga proizvaja bakterija Streptomyces tenebrarius.

Poglej Bakterije in Tobramicin

Toksin kolere

Toksin kolere je eksotoksin, ki ga izloča gramnegativna bakterija vrste Vibrio cholerae.

Poglej Bakterije in Toksin kolere

Toksin oslovskega kašlja

Toksin oslovskega kašlja (tudi pertuzijski toksin, PT) je eksotoksin, ki ga izloča bakterija vrste Bordetella pertussis.

Poglej Bakterije in Toksin oslovskega kašlja

Toksoid

Toksoid ali anatoksin je bakterijski toksin, ki je s fizikalnimi ali kemičnimi vplivi spremenjen tako, da ni več toksičen, ohrani pa antigenske lastnosti.

Poglej Bakterije in Toksoid

Toluen

Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3.

Poglej Bakterije in Toluen

Transdukcija (razločitev)

Transdukcija je lahko.

Poglej Bakterije in Transdukcija (razločitev)

Transfekcija

Transfekcija je proces vstavljanja nukleinskih kislin v celice s pomočjo brezvirusnih metod.

Poglej Bakterije in Transfekcija

Transgene rastline

Kenijci med ogledom nasada Bt koruze Transgene rastline vsebujejo enega ali več genov, ki so bili preneseni iz druge vrste.

Poglej Bakterije in Transgene rastline

Trehaloza

Trehaloza poznana tudi kot mikoza ali tremaloza, je naravni alfa disaharid, kjer sta dve α- glukozni enoti povezani z α, α-1, 1- glikozidno vezjo.

Poglej Bakterije in Trehaloza

Trioza-fosfat izomeraza

Trioza-fosfat izomeraza ali triozafosfat-izomeraza (TPI ali TIM) je encim, ki katalizira reverzibilno (povratno) medsebojno pretvorbo izomerov dihidroksiacetonosfata in D-gliceraldehid-3-fosfata.

Poglej Bakterije in Trioza-fosfat izomeraza

Trofična struktura ekosistema

Trofična struktura ekosistema ali prehranjevalna struktura ekosistema je povezava z dvema poglavitnima načinoma prehranjevanja organizmov.

Poglej Bakterije in Trofična struktura ekosistema

Trofična veriga

Trofična veriga je neko zaporedje vrst, ki so urejena po načinu prehranjevanja.

Poglej Bakterije in Trofična veriga

Trofično stanje

Cvetenje vode v reki gorske vasi, v bližini kraja Čengdu, Sečuan, Ljudska republika Kitajska. Trofično stanje je sestava biomase v vodnem telesu ob času merjenja.

Poglej Bakterije in Trofično stanje

Troilit

Troilit je redek železov sulfidni mineral s formulo FeS in z železom bogat končni člen pirotitne skupine mineralov.

Poglej Bakterije in Troilit

Tuberkulin

Tuberkulin je antigen, ki ga uporabljajo za diagnozo tuberkuloze.

Poglej Bakterije in Tuberkulin

Tuberkulinski kožni test

Vbrizgavanje tuberkulina v kožo Merjenje reakcije po 48 urah Tuberkulinski kožni test ali Mantouxov test je test, ki ga napravimo pri sumu na tuberkulozo.

Poglej Bakterije in Tuberkulinski kožni test

Tuberkuloza

Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.

Poglej Bakterije in Tuberkuloza

Tvor

Tvor, tur ali furunkel je neke vrste kožni ognojek (absces), ki nastane zaradi okužbe lasnega mešička in njegove okolice z bakterijami (natančneje s stafilokoki).

Poglej Bakterije in Tvor

Ušesne svečke

Ušesne svečke oz.

Poglej Bakterije in Ušesne svečke

Ušesno maslo

Ušesno maslo, ušesna smola ali cerumen je rjavkast voskast izloček žlez mastilk (cerumenskih žlez) v sluhovodu, ki vsebuje tudi izloček lojnic in odluščene celice povrhnjice.

Poglej Bakterije in Ušesno maslo

Ubikinon

Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.

Poglej Bakterije in Ubikinon

Ultravijolično germicidno obsevanje

Ultravijolično germicidno obsevanje (UVGI iz ultraviolet germicidal irradiation) je metoda dezinfekcije, ki uporablja kratkovalovno ultravijolično svetlobo (ultravijolična C ali UV-C), da uniči ali deaktivira mikroorganizme z uničevanjem nukleinskih kislin in motenjem njihove DNK, zaradi česar ne morejo opravljati vitalnih celičnih funkcij.

Poglej Bakterije in Ultravijolično germicidno obsevanje

Umivanje rok

Umivanje rok z milom in tekočo vodo Umivanje rok je higienski ukrep za odstranjevanje nečistoč in škodljivih mikroorganizmov z rok.

Poglej Bakterije in Umivanje rok

Ureaplasma urealyticum

Ureaplasma urealyticum je bakterija iz rodu ureaplazem.

Poglej Bakterije in Ureaplasma urealyticum

Vakuola

mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (citosol) (12) lizosom (13) centrioli Vakuole so celični organeli, obdani s celično membrano, ki se pojavljajo v nekaterih evkariontskih celicah.

Poglej Bakterije in Vakuola

Vampirski ligenj

Vampirski ligenj (znanstveno ime Vampyroteuthis infernalis) je majhen globokomorski glavonožec, ki prebiva v zmerno toplih in tropskih predelih.

Poglej Bakterije in Vampirski ligenj

Vednozeleni gornik

Vednozeleni gornik (znanstveno ime Arctostaphylos uva-ursi) je zdravilna rastlina iz družine vresovk, ki je razširjena tudi v Sloveniji.

Poglej Bakterije in Vednozeleni gornik

Vektor (epidemiologija)

Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.

Poglej Bakterije in Vektor (epidemiologija)

Velika kapucinka

Velika kapucinka (znanstveno ime Tropaeolum majus) je zdravilna rastlina iz družine kapucinovk, ki izvira iz Južne Amerike.

Poglej Bakterije in Velika kapucinka

Velika Pasica

Velika Pasica je manjša kraška jama z vhodom na pobočju Krima v neposredni bližini vasi Gornji Ig.

Poglej Bakterije in Velika Pasica

Veliki topolov kozliček

Veliki topolov kozliček (znanstveno ime Saperda carcharias) je hrošč iz družine kozličkov, ki je znan predvsem kot eden glavnih škodljivcev v nasadih topolov v Evropi.

Poglej Bakterije in Veliki topolov kozliček

Veliki voščeni molj

Veliki voščeni molj (znanstveno ime Galleria mellonella) je metuljček, katerega ličinke so pomemben škodljivec v čebeljih panjih.

Poglej Bakterije in Veliki voščeni molj

Verižna reakcija s polimerazo

Verižna reakcija s polimerazo, znana tudi pod angleško kratico PCR (polymerase chain reaction), je metoda, ki omogoča kopiranje odsekov DNA s pomočjo encima DNA-polimeraze.

Poglej Bakterije in Verižna reakcija s polimerazo

Vezikel

Vezikel ali mešiček (ponekod tudi mehurček in vezikula) je izraz, ki se v celični biologiji uporablja za znotrajcelično ali zunajcelično strukturo, ki jo sestavlja citosol ali druga tekočina, omejena z membrano iz lipidnega dvosloja, čigar glavni gradniki so fosfolipidne molekule.

Poglej Bakterije in Vezikel

Veznica

Ožiljenost veznice človeškega očesa (Očesna) veznica je sluznica na notranji strani veke, ki preko forniksa prehaja na sprednjo stran zrkla do roženice.

Poglej Bakterije in Veznica

Vibrio cholerae

Vibrio cholerae, starinsko Vibrio comma, je vrsta bacilov, ki povzročajo kolero.

Poglej Bakterije in Vibrio cholerae

Viktor Menart

Viktor Menart, slovenski biokemik, kemik in biotehnolog, * 30. maj 1951, Kalce pri Logatcu, † 1. februar 2007, Logatec.

Poglej Bakterije in Viktor Menart

Virus herpesa simpleksa

Virus herpesa simpleksa je rod virusov iz družine herpesvirusov, ki zajema dve vrsti.

Poglej Bakterije in Virus herpesa simpleksa

Virusi

Vírus je v biologiji zelo majhen patogen, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima celičnih mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje.

Poglej Bakterije in Virusi

Virusna pljučnica

Virusna pljučnica je pljučnica (vnetje pljuč), ki jo povzroča virusna okužba.

Poglej Bakterije in Virusna pljučnica

Vitamin

Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja.

Poglej Bakterije in Vitamin

Vitamin K

Vitamin K je v maščobah topni vitamin, ki je pomemben za posttranslacijske modifikacije določenih proteinov, predvsem vpliva na koagulacijo krvi.

Poglej Bakterije in Vitamin K

Vnetje

Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.

Poglej Bakterije in Vnetje

Vnetje sinusov

Rentgenski posnetek, na katerem se vidi vnetje Vnetje sinusov oz.

Poglej Bakterije in Vnetje sinusov

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa je vnetna bolezen srednjega ušesa, ki jo povzročajo mikroorganizmi.

Poglej Bakterije in Vnetje srednjega ušesa

Vnetni sindrom imunske obnove

Vnetni sindrom imunske obnove (VSIO, angl. Immune reconstitution inflammatory syndrome, okr. IRIS) ali samo sindrom imunske obnove je stanje, ki se pojavi pri nekaterih bolnikih, okuženih z virusom HIV ali ki imajo imunski sistem oslabljen zaradi drugih vzrokov, ko pride do obnove delovanja imunskega sistema in tako ojačan imunski sistem odreagira na že predhodno prisotno priložnostno (oportunistično) okužbo z močnim vnetnim odzivom.

Poglej Bakterije in Vnetni sindrom imunske obnove

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Bakterije in Vodik

Vodikov sulfid

Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.

Poglej Bakterije in Vodikov sulfid

Vodni ekosistem

Vodni ekosistem je skupina vodnih organizmov, ki so v svojem okolju odvisni drug od drugega.

Poglej Bakterije in Vodni ekosistem

Vodni filter

Vodni filter Vodni filter bobble. Vodni filter odstrani vse nečistoče v vodi s pomočjo fine fizične pregrade, kemične obdelave ali biološkim procesom.

Poglej Bakterije in Vodni filter

Vranica

Vranica je označena z 8 Vránica (latinsko lien, grško splēn) je limfatični organ v zgornjem levem delu trebušne votline, zgrajen iz bele in rdeče pulpe, v katerem se skladiščijo in razkrajajo rdeče krvničke (eritrociti) ter se razmnožujejo limfociti.

Poglej Bakterije in Vranica

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Bakterije in Vrsta (biologija)

Vrstna raznolikost

Vrstna raznolikost (vrstna diverziteta) se nanaša na raznolikost različnih vrst živih bitij na Zemlji, kot so bakterije, glive, žuželke, sesalci, rastline, in druge.

Poglej Bakterije in Vrstna raznolikost

Wikivrste

Wikivrste je spletni projekt, zgrajen na sistemu wiki pod okriljem organizacije Wikimedia Foundation.

Poglej Bakterije in Wikivrste

Wolbachia

Wolbachia je rod gramnegativnih bakterij, ki je naravno prisotna v različnih vrstah členonožcev, predvsem žuželk, pa tudi v nekaterih vrstah nematod.

Poglej Bakterije in Wolbachia

Xylella fastidiosa

Xylella fastidiosa je gramnegativna aerobna bakterija iz monofiletskega rodu Xylella.

Poglej Bakterije in Xylella fastidiosa

Yersinia pestis

Yersinia pestis je gramnegativna fakultativno anaerobna bakterija iz rodu jersinij.

Poglej Bakterije in Yersinia pestis

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Bakterije in Zajedavstvo

Zastajanje voda

Zastajanje voda se pojavi, ko voda preneha teči.

Poglej Bakterije in Zastajanje voda

Zastrupitev z gobami

Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.

Poglej Bakterije in Zastrupitev z gobami

Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu

Bolezni in škodljivci so naravni členi življenjskih združb.

Poglej Bakterije in Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu

Zaviralci laktamaz beta

Zaviralci (ali inhibitorji) laktamaz beta (oznaka ATC: J01CG) so skupina učinkovin, ki zavirajo encim betalaktamazo in se dajejo sočasno z betalaktamskimi antibiotiki.

Poglej Bakterije in Zaviralci laktamaz beta

Zaviralec protonske črpalke

Zaviralci (ali inhibitorji) protonske črpalke so protiulkusne učinkovine, ki zavirajo izločanje želodčnega soka z blokado delovanja protonske črpalke na sekretorni površini acidogenih celic.

Poglej Bakterije in Zaviralec protonske črpalke

Zelena kemija

Zelena kemija, imenovana tudi trajnostna kemija, je koncept kemije in kemijskega inženirstva, ki spodbuja razvoj proizvodov in procesov, ki bistveno zmanjšajo uporabo in proizvodnjo nevarnih snovi.

Poglej Bakterije in Zelena kemija

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Bakterije in Zgodovina biologije

Zlata trsna rumenica

Prizadeta trta Zlata trsna rumenica je bolezen vinske trte, ki se kaže predvsem po sušečih se in porumenelih listih.

Poglej Bakterije in Zlata trsna rumenica

Zlatenica

Očitno rumenkasto obarvanje beločnic in kože pri bolniku z zlatenico. Zlatenica (strokovno ikterus) je znak bolezni jeter ali žolčnih izvodil, in sicer gre za zlatorumeno obarvanje kože in sluznic zaradi povečanja koncentracije bilirubina v krvi.

Poglej Bakterije in Zlatenica

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Bakterije in Znanstvena klasifikacija živih bitij

Znojenje

Obrazni znoj pri dečku. Znojenje (potenje ali transpiracija), je proizvodnja tekočin, ki jih izločajo žleze znojnice v koži sesalcev.

Poglej Bakterije in Znojenje

Zoonoza

Zoonoza je kužna živalska bolezen, ki se lahko prenese tudi na človeka.

Poglej Bakterije in Zoonoza

Zračni filter

Čista stran uporabljenega avtomobilskega zračnega filtra Umazana stran uporabljenega avtomobilskega zračnega filtra Avtomobilski zračni filter prekrit s prahom in umazanijo Zračni filter je naprava sestavljena iz vlaknastih delcev, ki odstranjujejo trdne delce kot so prah, pelod, plesen ter bakterije iz zraka.

Poglej Bakterije in Zračni filter

Zunajbolnišnična pljučnica

Zunajbolnišnična pljučnica (ZBP) je akutna okužba pljuč (pljučnica), ki nastane pri osebi z normalnim imunskim odzivom v okoljih zunaj bolnišnice, v bivalnem ali delovnem okolju, in pljučnica, ki jo ugotovijo prva dva dni bivanja v bolnišnici.

Poglej Bakterije in Zunajbolnišnična pljučnica

Zunanje uho

Zunanje uho (lat. auris externa) je del ušesa, ki zajema uhelj in zunanji sluhovod.

Poglej Bakterije in Zunanje uho

Zunanji zajedavec

suhi južini Zunanji zajedavec ali ektoparazit je organizem, ki živi na površini drugega organizma ali gostitelja, na koži ali kožnih strukturah (v ušesih, dlaki) in se hrani s sesanjem gostiteljevih telesnih tekočin - krvjo in tkivnimi tekočinami.

Poglej Bakterije in Zunanji zajedavec

17. julij

17.

Poglej Bakterije in 17. julij

1977

1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Bakterije in 1977

2-metoksietanol

2-metoksietanol (tudi metilglikol) je organska spojina.

Poglej Bakterije in 2-metoksietanol

2010 v znanosti

Pomembnejši dogodki v znanosti in tehniki v letu 2010.

Poglej Bakterije in 2010 v znanosti

24. februar

24.

Poglej Bakterije in 24. februar

4-aminobenzojska kislina

4-aminobenzojska kislina (para-aminobenzojska kislina, p-aminobenzojska kislina ali okrajšano PABA) je derivat benzojske kisline in strukturna komponenta folne kisline, ki pri bakterijah vstopa v sintezo folne kisline; kompetitivni inhibitorji te sinteze so sulfonamidi.

Poglej Bakterije in 4-aminobenzojska kislina

Prav tako znan kot Bacteria, Bacterium, Bakterija, Eubacteria, Eubacterium, Evbakterija, Evbakterije.

, Življenje na Marsu, Žleza mastilka, Žleza slinavka, Žuželke, Čajevec, Čankar, Čistilna naprava, Čreslov cvet, Črevesna flora, Črna smrt, Črne koze, Ötzi, Bacillus, Bacillus anthracis, Bacillus cereus, Bacillus mycoides, Bacillus thuringiensis, Baktericid, Bakterije, Bakterijska pljučnica, Bakterijska vaginoza, Bakteriocin, Bakteriofag, Bakteriofagno zdravljenje, Barbara McClintock, Bartonella henselae, Barvanje po Gramu, Beljenje koral, Beta-glukan, Betalaktamaza, Betalaktamski antibiotik, Biček, Bio dom, Bioadheziv, Biocenoza, Biodegradacija, Biofilm, Biofumigacija, Biologija, Bioluminiscenca, Biosfera, Biotremologija, Biotska raznovrstnost, Bisfenol A, Bolečina v žrelu, Bolezen mačje praske, Bolhe, Bolnišnična pljučnica, Bordetella parapertussis, Bordetella pertussis, Botanični slovar, Botulizem, Brestovolistni oslad, Brizgači, Bronhitis, Brucela, Bruceloza, Butanojska kislina, Caenorhabditis elegans, Cefalosporini, Cefotaksim, Celična biologija, Celična kultura, Celična membrana, Celična stena, Celična teorija, Celica, Celica ovratničarka, Celica T ubijalka, Celulitis, Celuloza, Centrosom, Cepivo proti davici, Ceponožci, Charles Louis Alphonse Laveran, Charles Robert Richet, Charles Scott Sherrington, Ciklamat, Cikloserin, Ciljanje genov, Cirkulirajoča tumorska DNK, Cista (biologija), Citokrom P450, Clostridium, Clostridium botulinum, Clostridium difficile, Clostridium tetani, Corynebacterium diphtheriae, Coxiella burnetii, CRISPR, Daniel Bovet, Darja Žgur Bertok, Davični toksin, Debelo črevo, Defenzin, Deinococcus radiodurans, Delčnovalovna dualnost, Delos, Delovno okolje, Denitrifikacija, Dihalna pot, Diseminirani plazmacitom, Distrofno jezero, Doksiciklin, Domena (biologija), Dormanca, Dracunculus medinensis, Driska, Dušična bakterija, Dušik, Dvočlensko poimenovanje, Edmond H. Fischer, Edward Bach, Edward L. Tatum, Edwin G. Krebs, Ekološki dejavnik, Ekološko zdravje, Ekologija, Ekologija dela, Ekosistem, Eksponentna rast, Ekstremofil, Ektima, Elajoplast, Elektronski mikroskop, Enakonožci, Endosimbioza, Entamoeba histolytica, Enterohemoragična Escherichia coli, Enteropatogena Escherichia coli, Entomofagija, Eritrazma, Eritritol, Eritromicin, Erizipel, Escherichia, Estuarij, Etanol, Evglenofiti, Evkarionti, Evolucija, Evtrofikacija, Faringitis, Fenol, Feritin, Fermentacija, Fermentacija v predelavi hrane, Folikulitis, Formaldehid, Fotoavtotrofne bakterije, Fotoliaza, Fotosinteza, Fototrofni organizem, Frambezija, Galaktično leto, Garje, Gastritis, Gen, Genetsko inženirstvo, Genetsko spremenjeni organizem, Gensko prepisovanje pri prokariontih, Geološka časovna lestvica, GFAJ-1, Gingivitis, Glavobol, Glicerol, Glifosat, Glikogen, Glikokaliks, Glioksilatni ciklus, Gliste, Globin, Gniloživka, Gnitje, Gobavost, Gonoreja, Gramnegativna bakterija, Grampozitivna bakterija, Grana Padano, Granulocit, Grejgit, Gripa, Grizenje nohtov, Haemophilus influenzae, Halicephalobus mephisto, Harold Varmus, Helicobacter pylori, Hemolimfa, Heterotrof, Hialuronska kislina, Hidradenitis suppurativa, Hidrazin, Hifa, Hinokitiol, Hitin, Holesterol, Hrčki, Huanglong (Sečuan), Humoralna imunost, Idli, Ilja Iljič Mečnikov, Impetigo, Imunost, Imunski sistem, Industrijska revolucija, Inertni plin, Insekticid, Italijanska kuga 1629–1659, Izpuščaj, Iztrebek, Jabolčni kis, Jabolčno vino, Japonski hrošč, Jedrska vojna, Jogurt, Joseph Lister, Joshua Lederberg, Jules Bordet, Julius Wagner-Jauregg, Kačji ugriz, Kašelj, Kalijev galun, Kantaksantin, Kaparji, Kapsula, Karbapenemi, Karcinogen, Kelacija, Kemoavtotrofna bakterija, Kis, Kisik, Kisla smetana, Kislo mleko, Kislo zelje, Kiwa hirsuta, Klamidioza, Kloniranje, Klopi, Kloroplast, Koža, Kožna tuberkuloza, Kožni ognojek, Kok, Kokošje jajce, Kolera, Komarji, Kombuča, Komodoški varan, Kompost, Konzerviranje živil, Koprofagija, Koruzna omaka, Kovelin, Kraljestvo (biologija), Kriobiologija, Kroženje žvepla, Kroženje dušika, Kroženje fosforja, Kromatofora, Kromosom, Krompir, Krvavi mlečnik, Krvni razmaz, Kuga, Laboratorijska oprema, Lactobacillus acidophilus, Laktaza, Laktoferin, Lansoprazol, Legioneloza, Lenivci, Leptospiroza, Levkocitoza, Limfa, Limfadenitis, Limfangitis, Limfatični sistem, Limfocit, Listerije, Listne uši, Lizin, Lizocim, Louis Pasteur, Lubje, Lymska borelioza, Magnezijev sulfat, Makrolid, Malacidin, Malarija, Mali škržatki, Mangrove, Marsov meteorit, Martin Cilenšek, Max Delbrück, Max Theiler, Med, Mehki sir, Mehkužci, Melanin, Melanosom, Membranska epitelijska celica, Meningitis, Mesarske muhe, Meso, Metan, Metionin, Metronidazol, Metuljnice, Mezgovnica, Mikonazol, Mikrobiolog, Mikrobiologija, Mikrofit, Mikroflora, Mikrometer, Mikroorganizem, Mikroplankton, Miokarditis, Mitohondrij, Mitohondrijska DNK, Mleko, Model tekočega mozaika, Modelni organizem, Modra luknja, Modroobročkasta hobotnica, Modrozelene cepljivke, Molibden, Monocit, Monoklonsko protitelo, Morje, Moron, Morska biologija, Mrtvo morje, Mutualizem, Mycobacterium leprae, Mycobacterium tuberculosis, N-acetilglukozamin, N-acetilmuraminska kislina, Naegleria fowleri, Nahod, Nalezljiva bolezen, Narava, Narodni park Yellowstone, Naseljivi planet, Natrijev fluoroacetat, Navadni češmin, Navadni oreh, Navadni repik, Nebnica, Nekroza, Nespolno razmnoževanje, Nevston, Nezemeljsko življenje, NF-κB, Niels Ryberg Finsen, Nihalka (cepljivka), Nitrat, Nitrifikacija, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Nodul, Nukleaza, Obnosna votlina, Obraščanje organizmov, Obušesna žleza slinavka, Oceansko območje, Odpornost proti antibiotikom, Odpornost proti zdravilu, Ogljikov hidrat, Oksalna kislina, Okužba sečil, Oligosaharid, Operon, Osrednji venski kateter, Otroška bolezen, Otto Heinrich Warburg, Ozračje, Panethova celica, Paramecij, Pasasti grozdni sukač, Pasovec, Patogen, Paul Ehrlich, Pegavica Skalnega gorovja, Peginterferon, Pejotl, Pektin, Penicilin G, Peptidoglikan, Perifiton, Perikarditis, Permafrost, Perocetna kislina, Peroksisom, Pesticid, Petola, Petrijevka, Phillip Allen Sharp, Phoenix (sonda), Pinjenec, Pirogen, Plazemska beljakovina, Plazmid, Plesen, Plinska gangrena, Pljučnica, Počasniki, Poliketid, Polisaharid, Poljub, Poprova meta, Povidon-jod, Praživali, Pralni prašek, Prave muhe, Prečiščevanje vode, Prežvekovalec, Prebiotik, Prehranjevalna veriga, Prehranjevalni splet, Prehranjevanje, Prehransko zahtevni organizem, Presaditev jeter, Priprava vode, Pritlikavi listni zavrtači, Probiotik, Prokarionti, Prolin, Propagul, Propolis, Proteus (razločitev), Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus, Proti vankomicinu odporni enterokoki, Protizmrzovalni protein, Protoplast, Pseudomonas, Pseudomonas aeruginosa, Pseudomonas syringae, Puromicin, Radikal (kemija), Rak (bolezen), Rastline, Rastlinojedec, Rastlinski opad, Rastlinstvo, Razjeda v ustih, Razjeda zaradi pritiska, Razkrojevalec, Razmnoževalna strategija, Reaktivna kisikova spojina, Restrikcijski encim, Reverzna transkriptaza, Riboflavin, Rizosfera, Rozide, Ruminantia, Salmonela, Salvador Luria, Samomorilski inhibitor, SARS, Satoši Omura, Selman Waksman, Semenjak, Sepsa, Serotip, Serpentinit, Sev, Seznam bioloških vsebin, Seznam ekoloških vsebin, Seznam medicinskih vsebin, Seznam nalezljivih bolezni, Simetrija (biologija), Sindrom belega nosu, Sindrom večorganske odpovedi, Sinkinezija, Sirolimus, Sistem štirih kraljestev, Sistem komplementa, Sistem petih kraljestev, Sjögrenov sindrom, Skati, Sladkorna bolezen tipa 1, Slepa postranica, Slepič, Soja, Spirulina, Spolno razmnoževanje, Sputnik virofag, Stafilokoki, Stafilokokni eksfoliativni dermatitis, Staphylococcus aureus, Steljka, Stenice, Stenobionti, Stilton (sir), Streptococcus pyogenes, Streptomicin, Streptomyces rimosus, Strjevanje krvi, Stročnice, Strupenost, Subfosil, Sulbaktam, Sulfid, Surströmming, Susumu Tonegava, Svinec, Tamm-Horsfallov kisli mukoprotein, Tekoča goriva, Tekstilna barvila, Termiti, Tetanus, Tetraciklinski antibiotik, Tetrodotoksin, Thermus aquaticus, Tifus, Tobramicin, Toksin kolere, Toksin oslovskega kašlja, Toksoid, Toluen, Transdukcija (razločitev), Transfekcija, Transgene rastline, Trehaloza, Trioza-fosfat izomeraza, Trofična struktura ekosistema, Trofična veriga, Trofično stanje, Troilit, Tuberkulin, Tuberkulinski kožni test, Tuberkuloza, Tvor, Ušesne svečke, Ušesno maslo, Ubikinon, Ultravijolično germicidno obsevanje, Umivanje rok, Ureaplasma urealyticum, Vakuola, Vampirski ligenj, Vednozeleni gornik, Vektor (epidemiologija), Velika kapucinka, Velika Pasica, Veliki topolov kozliček, Veliki voščeni molj, Verižna reakcija s polimerazo, Vezikel, Veznica, Vibrio cholerae, Viktor Menart, Virus herpesa simpleksa, Virusi, Virusna pljučnica, Vitamin, Vitamin K, Vnetje, Vnetje sinusov, Vnetje srednjega ušesa, Vnetni sindrom imunske obnove, Vodik, Vodikov sulfid, Vodni ekosistem, Vodni filter, Vranica, Vrsta (biologija), Vrstna raznolikost, Wikivrste, Wolbachia, Xylella fastidiosa, Yersinia pestis, Zajedavstvo, Zastajanje voda, Zastrupitev z gobami, Zatiranje škodljivcev v kmetijstvu, Zaviralci laktamaz beta, Zaviralec protonske črpalke, Zelena kemija, Zgodovina biologije, Zlata trsna rumenica, Zlatenica, Znanstvena klasifikacija živih bitij, Znojenje, Zoonoza, Zračni filter, Zunajbolnišnična pljučnica, Zunanje uho, Zunanji zajedavec, 17. julij, 1977, 2-metoksietanol, 2010 v znanosti, 24. februar, 4-aminobenzojska kislina.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti