Kazalo
80 odnosi: Arboretum Volčji Potok, Arheje, Aristotel, Šesteronožni členonožci, Žuželke, Členonožci, Človečnjaki, Bakterije, Breskev, Carl Linnaeus, Celično jedro, Charles Darwin, Cvet, Deblo (taksonomija), Deoksiribonukleinska kislina, Dnevnik (časopis), Domena (biologija), Drevo, Drosophila melanogaster, Družina (biologija), Dvočlensko poimenovanje, Dvokaličnice, Dvokrilci, Entomologija, Escherichia, Escherichia coli, Evkarionti, Evolucija, Glive, Golosemenke, Grah, Gregor Mendel, Jablana, John Ray, Kraljestvo (biologija), Krilate žuželke, Kritosemenke, Kultivar, Latinščina, Magnolidni kompleks, Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline, Metafizika, Metuljnice, Morfologija (biologija), Mušničarke, Novi svet, Oklepaj, Organizem, Podvrsta (biologija), Prednik, ... Razširi indeks (30 več) »
Arboretum Volčji Potok
Orhideja, razstavljena na razstavi tropskih metuljev in orhidej Potka v Arboretumu Arboretum Volčji Potok, tudi Souvanov park, je načrtno urejen park in nasad lesnatih rastlin (dreves in grmovnic, ki služijo v raziskovalno-prosvetne namene).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Arboretum Volčji Potok
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Arheje
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Aristotel
Šesteronožni členonožci
Šesteronožni členonožci (znanstveno ime Hexapoda) so skupina členonožcev, ki jih klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Šesteronožni členonožci
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Členonožci
Človečnjaki
Človečnjaki (znanstveno ime Hominoidea) so naddružina prvakov, ki se nadalje deli v dve danes živeči družini, gibone in človeku podobne opice.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Človečnjaki
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Bakterije
Breskev
Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Breskev
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Carl Linnaeus
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Celično jedro
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Charles Darwin
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Cvet
Deblo (taksonomija)
Dêblo je v biologiji najvišja enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Deblo (taksonomija)
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Deoksiribonukleinska kislina
Dnevnik (časopis)
Rumena stavba Dnevnika v Ljubljani Dnevnik je slovenski dnevni časopis s sedežem v Ljubljani.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Dnevnik (časopis)
Domena (biologija)
Domena, tudi nadkraljestvo ali imperij, je najvišja raven znanstvene klasifikacije živih bitij po taksonomskem sistemu, ki ga je razvil in leta 1990 predlagal ameriški mikrobiolog Carl Woese s sodelavci.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Domena (biologija)
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Drevo
Drosophila melanogaster
Drosophila melanogaster (dobesedno grško ljubiteljica rose s temnim trebuhom) je majhna muha iz družine vinskih mušic.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Drosophila melanogaster
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Družina (biologija)
Dvočlensko poimenovanje
Dvóčlénsko poimenovánje (s tujko binarna nomenklatura) je v biologiji standardni dogovor za poimenovanje vrst.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Dvočlensko poimenovanje
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Dvokaličnice
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Dvokrilci
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Entomologija
Escherichia
Escherichia (ešerihija) je rod gramnegativnih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih, paličastih bakterij iz družine enterobakterij.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Escherichia
Escherichia coli
Escherichia coli (E. coli) je vrsta bakterij iz rodu ešerihij, ki so normalno v črevesju sesalcev, tudi človeka in predstavlja velik del tako imenovane normalne črevesne flore.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Escherichia coli
Evkarionti
Evkarionti (tudi evkarioti) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Evkarionti
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Evolucija
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Glive
Golosemenke
Golosemenke (znanstveno ime Gymnospermae) so skupina semenk (rastlin, ki tvorijo semena), v katero se običajno uvršča iglavce, sagovce, ginko in gnetovce.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Golosemenke
Grah
''Pisum sativum'' Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Grah
Gregor Mendel
Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Gregor Mendel
Jablana
Jablana (znanstveno ime Malus domestica) je sadno drevo, na katerem uspevajo jabolka.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Jablana
John Ray
John Ray, britanski botanik, briolog, ornitolog, zoolog, teolog, * 29. november 1627, Black Notley, Anglija, † 17. januar 1705, Black Notley.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in John Ray
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Kraljestvo (biologija)
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Krilate žuželke
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Kritosemenke
Kultivar
Kultivár je z namernim izborom vzgojena rastlina, ki ima želene uporabne (na primer zelenjava) ali dekorativne (cvetice) lastnosti.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Kultivar
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Latinščina
Magnolidni kompleks
Magnolidni kompleks ali magnolide, pa tudi Magnoliidae in Magnolianae, je poimenovanje za klad (monofiletsko skupino) kritosemenk.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Magnolidni kompleks
Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline
Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline (kratica: ICN, angleško: International Code of Nomenclature for algae, fungi, and plants) je mednarodni kodeks poimenovanja rastlin.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Mednarodni kodeks nomenklature za alge, glive in rastline
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Metafizika
Metuljnice
Shema cveta metuljnic (glicinija ''Wisteria sinensis'') Koreninski gomoljčki pri A. Lupinus polyphyllus, B. Trifolium sp., C. Phaseolus vulgaris. Metuljnice (znanstveno ime Fabaceae) so družina kritosemenk v redu stročnic (Fabales) z metuljastimi cvetovi.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Metuljnice
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Morfologija (biologija)
Mušničarke
Mušničarke (znanstveno ime Amanitaceae) so družina gliv iz reda lističark (Agaricales) s klobukom in belimi, prostimi lističi.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Mušničarke
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Novi svet
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Oklepaj
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Organizem
Podvrsta (biologija)
Podvrsta (v znanstveni literaturi pogosto krajšano kot subsp. ali ssp.) je v biologiji taksonomska stopnja, nižja od vrste, in hkrati ime taksona na tej stopnji.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Podvrsta (biologija)
Prednik
Med prednike štejejo starši (roditelji) osebe, to sta oče in mati osebe, ter predniki staršev (stari starši, prastari starši...). Dve osebi sta v krvnem sorodstvu, če imata skupnega prednika.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Prednik
Prvaki
Prvaki (tudi Primati; znanstveno ime Primates) so red sesalcev in so zelo raznovrstna živalska skupina za katero so značilni zapleteni družbeni odnosi.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Prvaki
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Rastline
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Razred (biologija)
Rdeča mušnica
Rdeča mušnica (znanstveno ime Amanita muscaria) je strupena goba iz družine mušničark (Amanitaceae).
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Rdeča mušnica
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Red (biologija)
Rožnice
Rožnice (znanstveno ime Rosaceae) so velika družina rastlin s 3000 do 4000 vrstami v 100 do 120 rodovih.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Rožnice
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Robert Hooke
Rod
Rod je lahko.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Rod
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Rod (biologija)
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Sesalci
Sev
Sév, tudi sòj, je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki so genetsko zelo sorodni in imajo skupne specifične značilnosti.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Sev
Seznam botanikov po okrajšavi avtorja
Seznam botanikov po okrajšavi avtorja.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Seznam botanikov po okrajšavi avtorja
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Sistematika
Species Plantarum
Species Plantarum (»Rastlinske vrste«), ki ga je napisal Carl Linnaeus, je bil prvič izdan leta 1753 in je obsegal 2 knjigi.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Species Plantarum
Steblo
Steblo s členkom, kolencem in listnim pecljem, ter novim steblom, ki izrašča iz kolenca.stem.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Steblo
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Stročnice
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Strunarji
Systema naturae
Naslovnica prve izdaje ''Systema Naturae'' (Leiden, 1735) Systema Naturae je najbolj znano delo švedskega zdravnika in naravoslovca Carla Linnéja, ki je prvič izšlo leta 1735 s polnim naslovom Systema naturae; sive regna tria naturae in classes et ordines, genera et species redacta, tabulisque aeneis illustrata.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Systema naturae
Takson
Takson je biološki izraz, ki označuje skupino organizmov kot sistematsko enoto.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Takson
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Taksonomija
Tomaž Akvinski
Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Tomaž Akvinski
Tričlensko poimenovanje
Tričlensko poimenovanje se v biološki klasifikaciji nanaša na imena taksonov pod nivojem vrste.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Tričlensko poimenovanje
Višji sesalci
Višji sesalci so podrazred sesalcev.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Višji sesalci
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Vinske mušice
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Vrsta (biologija)
William Harvey
William Harvey, angleški zdravnik, anatom in fiziolog, * 1. april 1578, Folkestone, Anglija, † 3. junij 1657, Roehampton, London, Anglija.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in William Harvey
Zelišče
Zelišča, zelnate rastline oz.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Zelišče
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Znanost
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Znanstvena klasifikacija živih bitij in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Classis, Sistem živih bitij, Znanstvena klasifikacija, Znanstvena razvrstitev, Znanstveno ime, Znanstveno razvrščanje.