Kazalo
65 odnosi: Anatomija, Antarktika, Žuželke, Členonožci, Buba, Carl Linnaeus, Domača muha, Drevo, Družina (biologija), Ekologija, Ekosistem, Enodnevnice, Evolucija, Forenzika, Gosenica, Grščina, Habitat, Havaji, Jajce, Karbon, Kljunavci, Košeninarji, Komarji, Krilate žuželke, Kutikula, Leglica, Ličinka, Malarija, Mimikrija, Morfologija (biologija), Mrhovinar, Muharjenje, Nalezljiva bolezen, Nekroza, Očesce, Obadi, Obustni aparat, Ontogenija, Opraševanje, Oprsje, Parafilija, Perm, Prave muhe, Preobrazba (biologija), Rana, Rastline, Rastlinojedec, Razkrojevalec, Red (biologija), Rumena mrzlica, ... Razširi indeks (15 več) »
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Dvokrilci in Anatomija
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Dvokrilci in Antarktika
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Dvokrilci in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Dvokrilci in Členonožci
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Dvokrilci in Buba
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Dvokrilci in Carl Linnaeus
Domača muha
Domača muha (znanstveno ime Musca domestica; tudi hišna muha) se najbolj namnoži v jeseni in s tem postane nadlega za človeka.
Poglej Dvokrilci in Domača muha
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Dvokrilci in Drevo
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Dvokrilci in Družina (biologija)
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Dvokrilci in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Dvokrilci in Ekosistem
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Dvokrilci in Enodnevnice
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Dvokrilci in Evolucija
Forenzika
Primerjava obuvala in njegovega odtisa kot ena klasičnih forenzičnih tehnik za ugotavljanje osumljenčeve prisotnosti na mestu zločina Forenzika je skupno ime za znanje iz različnih strok, ki prispevajo k razkrivanju kaznivih dejanj.
Poglej Dvokrilci in Forenzika
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Dvokrilci in Gosenica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dvokrilci in Grščina
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Dvokrilci in Habitat
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Dvokrilci in Havaji
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Dvokrilci in Jajce
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Dvokrilci in Karbon
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Dvokrilci in Kljunavci
Košeninarji
Košeninarji (znanstveno ime Tipulidae) so družina dvokrilcev z okoli 4300 prepoznanimi vrstami.
Poglej Dvokrilci in Košeninarji
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Dvokrilci in Komarji
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Dvokrilci in Krilate žuželke
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Dvokrilci in Kutikula
Leglica
Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.
Poglej Dvokrilci in Leglica
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Dvokrilci in Ličinka
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Dvokrilci in Malarija
Mimikrija
os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.
Poglej Dvokrilci in Mimikrija
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Dvokrilci in Morfologija (biologija)
Mrhovinar
Jastreb je gnujevo mrhovino. Mrhovinar je žival, ki se hrani z mrhovino.
Poglej Dvokrilci in Mrhovinar
Muharjenje
Savi Muharjenje je način ribolova, pri katerem ribič - muhar poskuša ujeti ribo na posnetek žuželke.
Poglej Dvokrilci in Muharjenje
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Dvokrilci in Nalezljiva bolezen
Nekroza
rjavega pajka samotarja Nekrόza (grško: nekrόs - mrtev, mrlič) ali mrtvína (tudi celična smrt tipa III) je patološko odmrtje celic oz.
Poglej Dvokrilci in Nekroza
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Dvokrilci in Očesce
Obadi
Obadi (znanstveno ime Tabanidae) so družina dvokrilcev, znana predvsem po značilnosti, da se prehranjujejo s krvjo sesalcev in boleče pičijo.
Poglej Dvokrilci in Obadi
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Dvokrilci in Obustni aparat
Ontogenija
zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.
Poglej Dvokrilci in Ontogenija
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Dvokrilci in Opraševanje
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Dvokrilci in Oprsje
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Dvokrilci in Parafilija
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Dvokrilci in Perm
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Dvokrilci in Prave muhe
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Dvokrilci in Preobrazba (biologija)
Rana
Rána je odprta poškodba kože in globljega tkiva ali sluznic zaradi delovanja mehanskih, kemičnih ali bioloških dejavnikov.
Poglej Dvokrilci in Rana
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Dvokrilci in Rastline
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Dvokrilci in Rastlinojedec
Razkrojevalec
Glive razkrajajo odmrlo vejo Razkrojevalci so organizmi, ki odmrle organske snovi spreminjajo v enostavne anorganske spojine, vodo in pline.
Poglej Dvokrilci in Razkrojevalec
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Dvokrilci in Red (biologija)
Rumena mrzlica
Rumena mrzlica je huda tropska bolezen, ki jo povzroča flavivirus.
Poglej Dvokrilci in Rumena mrzlica
Sadje
Sadje tržnici Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov.
Poglej Dvokrilci in Sadje
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Dvokrilci in Sestavljeno oko
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Dvokrilci in Seznam redov žuželk
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Dvokrilci in Sir
Sluh
Slúh je sposobnost zaznavanja zvoka.
Poglej Dvokrilci in Sluh
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Dvokrilci in Taksonomija
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Dvokrilci in Terciar
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Dvokrilci in Tipalnica
Utripača
košeninarja. Utripače ali haltere so parne okončine na oprsju nekaterih dvokrilih žuželk v obliki majhnih paličastih izrastkov z glavico na konici, ki spominjajo na bucikino glavico.
Poglej Dvokrilci in Utripača
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Dvokrilci in Vektor (epidemiologija)
Vinske mušice
Vinske mušice ali drozofile (znanstveno ime Drosophilidae) so družina dvokrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk, sestavlja pa jo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Dvokrilci in Vinske mušice
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Dvokrilci in Voh
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Dvokrilci in Vrsta (biologija)
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Dvokrilci in Zajedavstvo
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Dvokrilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Diptera.