Kazalo
37 odnosi: Antarktika, Avstralija, Žuželke, Členonožci, Bolhe, Buba, Cerk, Družina (biologija), Dvokrilci, Evolucija, Evrazija, Evropa, Genetika, Grščina, Jajce, Kokon, Krilate žuželke, Ličinka, Metulji, Mladoletnice, Morfologija (biologija), Mrhovinar, Obustni aparat, Oprsje, Pajki, Perm, Pravi mrežekrilci, Preobrazba (biologija), Red (biologija), Sestavljeno oko, Severna Amerika, Seznam redov žuželk, Slovenija, Tipalnica, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij, 1891.
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Kljunavci in Antarktika
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Kljunavci in Avstralija
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Kljunavci in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Kljunavci in Členonožci
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Kljunavci in Bolhe
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Kljunavci in Buba
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Poglej Kljunavci in Cerk
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Kljunavci in Družina (biologija)
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Kljunavci in Dvokrilci
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Kljunavci in Evolucija
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Kljunavci in Evrazija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Kljunavci in Evropa
Genetika
Genetika je panoga biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK.
Poglej Kljunavci in Genetika
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kljunavci in Grščina
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Kljunavci in Jajce
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Poglej Kljunavci in Kokon
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Kljunavci in Krilate žuželke
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Kljunavci in Ličinka
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Kljunavci in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Kljunavci in Mladoletnice
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Kljunavci in Morfologija (biologija)
Mrhovinar
Jastreb je gnujevo mrhovino. Mrhovinar je žival, ki se hrani z mrhovino.
Poglej Kljunavci in Mrhovinar
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Kljunavci in Obustni aparat
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Kljunavci in Oprsje
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Kljunavci in Pajki
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Kljunavci in Perm
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Kljunavci in Pravi mrežekrilci
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Kljunavci in Preobrazba (biologija)
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Kljunavci in Red (biologija)
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Kljunavci in Sestavljeno oko
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Kljunavci in Severna Amerika
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Kljunavci in Seznam redov žuželk
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Kljunavci in Slovenija
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Kljunavci in Tipalnica
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Kljunavci in Vrsta (biologija)
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Kljunavci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Kljunavci in 1891
Prav tako znan kot Mecoptera, Škorpijonske muhe.