Kazalo
172 odnosi: Antična Grčija, Aorta, Arterija, Ščetinorepke, Ščurki, Šesteronožni členonožci, Škotska, Členonožci, Bakterije, Biološki nadzor škodljivcev, Biološko kopičenje, Bogomolkasti paličnjaki, Bogomolke, Bolhe, Buba, Carl Linnaeus, Celica, Celuloza, Cerk, DDT, Devon (geološka doba), Diapavza, Dražljaj, Dušik, Dvokrilci, DZS, Ekološka niša, Ekosistem, Encim, Enodnevnice, Entognatha, Entomologija, Filogenija, Filtracija, Fiziologija, Fosil, Ganglij, Gosenica, Grščina, Griloblatoidi, Habitat, Hemoglobin, Hemolimfa, Holocen, Homeostaza, Hormon, Hrana, Hrošči, Imunost, Insekticid, ... Razširi indeks (122 več) »
- Entomologija
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Žuželke in Antična Grčija
Aorta
Aórta (iz starogrškega ἀορτή - aortē, iz ἀείρω - aeirō »dvigujem«) ali velíka telésna odvódnica je največja arterija v človeškem telesu.
Poglej Žuželke in Aorta
Arterija
Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.
Poglej Žuželke in Arterija
Ščetinorepke
Ščetinorepke (znanstveno ime Zygentoma oz. Thysanura s str.; grško thysano - ščetina + ura - rep) so majhne nekrilate žuželke, velike 5-20 mm.
Poglej Žuželke in Ščetinorepke
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Žuželke in Ščurki
Šesteronožni členonožci
Šesteronožni členonožci (znanstveno ime Hexapoda) so skupina členonožcev, ki jih klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Žuželke in Šesteronožni členonožci
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Žuželke in Škotska
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Žuželke in Členonožci
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Žuželke in Bakterije
Biološki nadzor škodljivcev
mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.
Poglej Žuželke in Biološki nadzor škodljivcev
Biološko kopičenje
Biološko kopičenje ali bioakumulácija je splošen izraz za kopičenje določenih strupenih snovi v organizmu oziroma v delu organizma.
Poglej Žuželke in Biološko kopičenje
Bogomolkasti paličnjaki
Bogomolkasti paličnjaki (znanstveno ime Mantophasmatodea) so red afriških mesojedih žuželk.
Poglej Žuželke in Bogomolkasti paličnjaki
Bogomolke
Parjenje bogomolke Bogomolke (znanstveno ime Mantodea, grško mantis - prerok) so red žuželk s približno 2300 poznanimi vrstami.
Poglej Žuželke in Bogomolke
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Žuželke in Bolhe
Buba
metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.
Poglej Žuželke in Buba
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Žuželke in Carl Linnaeus
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Žuželke in Celica
Celuloza
Molekuli glukoze, povezani z vezjo β-1,4. Celuloza je naraven polimer, ki spada med polisaharide, ki so skupina ogljikovih hidratov.
Poglej Žuželke in Celuloza
Cerk
strigalica z ogromnimi cerki, spremenjenimi v klešče. Cêrk je parna okončina na zadnjem členu zadka mnogih členonožcev, kot so žuželke in pajki.
Poglej Žuželke in Cerk
DDT
DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.
Poglej Žuželke in DDT
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Poglej Žuželke in Devon (geološka doba)
Diapavza
Diapavza je upočasnitev življenjskih procesov organizma, ki se pojavlja pri številnih živalskih vrstah.
Poglej Žuželke in Diapavza
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Žuželke in Dražljaj
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Žuželke in Dušik
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Žuželke in Dvokrilci
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Žuželke in DZS
Ekološka niša
Ekološka niša je fizični prostor, ki ga naseljujejo vrste in funkcijska vloga, ki jo imajo te vrste.
Poglej Žuželke in Ekološka niša
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Žuželke in Ekosistem
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Žuželke in Encim
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Žuželke in Enodnevnice
Entognatha
Entognatha so poleg žuželk ena od dveh glavnih skupin šesteronožnih členonožcev, v katero uvrščamo tri redove: skakače, dvorepke in proture.
Poglej Žuželke in Entognatha
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Žuželke in Entomologija
Filogenija
Filogenetsko drevo življenja ponazarja sorodstvene odnose med različnimi višjimi skupinami organizmov. Vsaka razvejitev predstavlja hipotezo o skupnem predniku potomcev, ki jih ponazarjajo končne točke vej. Filogenija je v biologiji shematska predstavitev evolucijske zgodovine in sorodnosti skupin organizmov (taksonov).
Poglej Žuželke in Filogenija
Filtracija
Filtracija je postopek ločevanja tekočine in trdne snovi suspendirane v njej, pri katerem tekočina prehaja skozi medij (filter), ki je nepropusten za trdno snov.
Poglej Žuželke in Filtracija
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Žuželke in Fiziologija
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Žuželke in Fosil
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Poglej Žuželke in Ganglij
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Žuželke in Gosenica
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Žuželke in Grščina
Griloblatoidi
Griloblatoidi (znanstveno ime Grylloblatodea) so majhen, razmeroma slabo poznan red žuželk s približno 25 opisanimi vrstami, ki živijo na velikih nadmorskih višinah v gorah Kitajske, Sibiriji, na Japonskem in zahodu ZDA ter Kanade.
Poglej Žuželke in Griloblatoidi
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Žuželke in Habitat
Hemoglobin
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi. Hemoglobin je rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo.
Poglej Žuželke in Hemoglobin
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Žuželke in Hemolimfa
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Poglej Žuželke in Holocen
Homeostaza
Homeostaza ohranja umirjeno stanje telesa.
Poglej Žuželke in Homeostaza
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Žuželke in Hormon
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Žuželke in Hrana
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Žuželke in Hrošči
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Poglej Žuželke in Imunost
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Žuželke in Insekticid
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Žuželke in Ion
Izločala
Izločála so organi za izločanje organizmu nepotrebnih ali škodljivih presnovkov (ledvice, ledvični meh, sečevod, sečni mehur, sečnica).
Poglej Žuželke in Izločala
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Žuželke in Jajce
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Žuželke in Kačji pastirji
Kamelovratnice
Kamelovratnice (znanstveno ime Raphidioptera) so red žuželk z okoli 200 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po podaljšanem predprsju (protoraksu), ki tvori nekakšen vrat.
Poglej Žuželke in Kamelovratnice
Karbon
Za obdobje karbona je bilo značilno bujno rastlinstvo, razbohotile so se velike praprotnice. Karbón je geološka doba v paleozoiku, ki se je začela s koncem devona pred 340 milijoni let in končala z začetkom perma pred približno 280 milijoni let.
Poglej Žuželke in Karbon
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Žuželke in Kisik
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Žuželke in Kitajska
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Žuželke in Kljunavci
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Žuželke in Kmetijstvo
Kožekrilci
Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.
Poglej Žuželke in Kožekrilci
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Žuželke in Kobilice
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Poglej Žuželke in Kokon
Kolk
V anatomiji vretenčarjev se kolk (ali »coxa«Latinsko coxa je v medicinski terminologiji Celsus uporabil v pomenu »kolk«, Plinij Starejši pa v pomenu »kolčna kost« (Diab, str. 77)) nanaša bodisi na anatomsko področje bodisi na sklep.
Poglej Žuželke in Kolk
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Žuželke in Komarji
Končni bič
Enodnevnica z dobro vidnimi cerki in končnim bičem. Končni bič ali terminálni fílum (iz latinskega izraza Filum terminale, dobesedno »končna nit«), tudi Appendix dorsalis, je neparna, členjena okončina na koncu zadka nekaterih žuželk.
Poglej Žuželke in Končni bič
Kri
vrstičnim elektronskim mikroskopom. Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme).
Poglej Žuželke in Kri
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Žuželke in Krilate žuželke
Las
Človeški las pri 200-kratni povečavi. Ženski lasje. Moški lasje. Lás je dlaka na lasišču, zgrajena iz roževine, ki jo tvori keratin.
Poglej Žuželke in Las
Leglica
Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.
Poglej Žuželke in Leglica
Levitev
Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.
Poglej Žuželke in Levitev
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Žuželke in Ličinka
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Žuželke in Listne uši
Maščobno telesce
Obarvane celice maščobnega telesca žuželke pod mikroskopom Maščobno telesce (Corpus adiposum) je razpršeno tkivo oz.
Poglej Žuželke in Maščobno telesce
Malarija
Malárija (italijansko mala aria - slab zrak), starinsko tudi močvirska mrzlica, je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo nekatere vrste zajedavskih praživali iz razreda trosovcev, plazmodiji (Plasmodium).
Poglej Žuželke in Malarija
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Žuželke in Med
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Žuželke in Metulji
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Žuželke in Mitologija
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Žuželke in Mladoletnice
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Žuželke in Možgani
Molekularna biologija
Molekularna biologija se ukvarja s proučevanjem genskega zapisa oziroma njegovega izražanja, prepisovanja.
Poglej Žuželke in Molekularna biologija
Monokultura
Monokultura krompirja Monokultura je povezana z enostranskim načinom gospodarjenja z zemljo.
Poglej Žuželke in Monokultura
Mutacija
Mutacije so trajne dedne spremembe genoma, ki jih povzročijo različni dejavniki (mutageni), ki so lahko kemijski (vplivi spojin in elementov, npr. azbest), fizikalni (različna sevanja), biološki (virusi)...
Poglej Žuželke in Mutacija
Nalezljiva bolezen
Nalezljíva (tudi infekcíjska) bolézen je bolezen, ki se neposredno ali posredno prenaša s klicenosca ali bolne osebe, z okužene ali bolne živali na zdravo osebo.
Poglej Žuželke in Nalezljiva bolezen
Nefron
370x370_pik Nefron (lat. nephronum) je osnovna gradbena (morfološka) in delovna (funkcionalna) enota ledvic.
Poglej Žuželke in Nefron
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Žuželke in Nekrilate žuželke
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Žuželke in Nevretenčarji
Nimfa (biologija)
drevesne zelenke) Nimfa je razvojna stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi nepopolna preobrazba.
Poglej Žuželke in Nimfa (biologija)
Noga človeka
Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.
Poglej Žuželke in Noga človeka
Nogoprelci
Nogoprelci (znanstveno ime Embiidina, sinonim Embioptera, grško embio - živahen + pteron - krilo) so majhen in razmeroma slabo poznan red žuželk z okoli 300 opisanimi recentnimi vrstami, ki so razširjene po vsem svetu.
Poglej Žuželke in Nogoprelci
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Žuželke in Nova Zelandija
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Žuželke in Očesce
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Žuželke in Obustni aparat
Oko
Človeško oko kačjega pastirja Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo.
Poglej Žuželke in Oko
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Žuželke in Opraševanje
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Žuželke in Oprsje
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Žuželke in Pahljačekrilci
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Žuželke in Palaeoptera
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Žuželke in Parafilija
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Žuželke in Partenogeneza
Patogen
Patogén je klica (mikroorganizem), ki lahko pri gostitelju povzroči bolezen.
Poglej Žuželke in Patogen
Pelod
Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.
Poglej Žuželke in Pelod
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Žuželke in Plenilstvo
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Žuželke in Pljuča
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Žuželke in Podnebne spremembe
Poliembrionija
semenčico oplojeno žensko jajčece). Poliembrionija ali poliembrija je fenomen, ki se zgodi, kadar se iz enega oplojenega jajčeca razvijeta dva ali več zarodkov (embrijev).
Poglej Žuželke in Poliembrionija
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Žuželke in Polkrilci
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Žuželke in Posnemalci
Pračeljustnice
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami.
Poglej Žuželke in Pračeljustnice
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Žuželke in Prašne uši
Pravi mrežekrilci
Pravi mrežekrilci (mrežekrilci v ožjem pomenu besede; znanstveno ime Neuroptera, grško - neuro - živec + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi vrstami.
Poglej Žuželke in Pravi mrežekrilci
Prebavna cev
Prebavila pri človeku Prebavna cev ali gastrointestinalni trakt je pri mnogoceličarjih sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.
Poglej Žuželke in Prebavna cev
Preobrazba (biologija)
ličinke v imago) Preobrazba ali metamorfoza (iz grške skovanke μεταμόρφωσις: μετα- (meta-) - sprememba + μορφή (morfe) - oblika) v biologiji, natančneje zoologiji, označuje biološki proces, pri katerem se dogajajo hitre, obsežne spremembe telesne zgradbe živali.
Poglej Žuželke in Preobrazba (biologija)
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Žuželke in Presnova
Prirodoslovni muzej Slovenije
Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.
Poglej Žuželke in Prirodoslovni muzej Slovenije
Raki
Raki (znanstveno ime Crustacea) so velika skupina členonožcev, ki jo navadno klasificiramo na nivoju poddebla.
Poglej Žuželke in Raki
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Žuželke in Rastlinojedec
Rastlinski opad
Mehiki Rastlinski opad je mešanica odmrlih listov, sadežev, semen, vej, lubja in drugih organskih ostankov na tleh rastlinskega sestoja.
Poglej Žuželke in Rastlinski opad
Razkrojevalec
Glive razkrajajo odmrlo vejo Razkrojevalci so organizmi, ki odmrle organske snovi spreminjajo v enostavne anorganske spojine, vodo in pline.
Poglej Žuželke in Razkrojevalec
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Žuželke in Razred (biologija)
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Žuželke in Red (biologija)
Resarji
Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.
Poglej Žuželke in Resarji
Rjava lipovka
Rjava lipovka (znanstveno ime Oxycarenus lavaterae) je majhna stenica iz številčne družine gozdnih tekačev (Lygaeidae), v dolžino meri 4–6 mm.
Poglej Žuželke in Rjava lipovka
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Poglej Žuželke in Rod (biologija)
Sapnica
Sápnica, brónhus ali brónhij je vsaka od cevk, ki vodijo zrak od sapnika do bronhiolusov.
Poglej Žuželke in Sapnica
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Žuželke in Sedimentne kamnine
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Žuželke in Sestavljeno oko
Silur
Silúr je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala pred približno 439 milijoni let, do začetka devona pred 408,5 milijoni let.
Poglej Žuželke in Silur
Sinantropna vrsta
kmečke lastovke v hlevu. Sinantropne vrste so rastlinske in živalske vrste, ki so povezane s človekovim bivališčem ter njegovo dejavnostjo, niso pa udomačene.
Poglej Žuželke in Sinantropna vrsta
Skakači (členonožci)
Skakači (znanstveno ime Collembola) so eden od podrazredov danes živečih šesteronožnih členonožcev, ki so jih nekoč uvrščali med žuželke, vendar izsledki novejših genetskih raziskav kažejo, da žuželkam niso sorodni in tvorijo samostojno evolucijsko linijo.
Poglej Žuželke in Skakači (členonožci)
Sožitje
Sožitje ali simbioza (gr. symbiosis: skupno življenje) v biologiji je način življenja, ko dva organizma (različni rastlinski in živalski organizmi) večino časa preživita tesno skupaj.
Poglej Žuželke in Sožitje
Spolna dvoličnost
pavov imajo živopisano perje, s katerim dvorijo precej manj vpadljivim samicam Samica (v sredini) pajka vrste ''Nephila clavipes'' je mnogokrat večja od samca (v zgornjem levem kotu) Spolna dvoličnost ali s tujko spolni dimorfizem je pojav, da se predstavniki moškega in ženskega spola neke vrste dosledno razlikujejo med seboj po telesni zgradbi ali drugih znakih, kot odraz različne vloge spolov pri spolnem razmnoževanju.
Poglej Žuželke in Spolna dvoličnost
Spolni organ
Spolni organi ženske in moškega Spolovila ali spolni organi so človeški ali živalski organi, namenjen razmnoževanju.
Poglej Žuželke in Spolni organ
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Žuželke in Srce
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Žuželke in Srednji vek
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Žuželke in Stari Egipt
Stenice
Steníce (znanstveno ime Heteroptera; iz grških besed hetero - različen in pteron - krilo, dobesedno raznokrilci) so podred polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 40.000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Žuželke in Stenice
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Žuželke in Strigalice
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Žuželke in Svila
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Žuželke in Svilna pot
Sviloprejka
Svilopréjka (znanstveno ime Bombyx mori) je nočni metulj iz družine sviloprejk, iz zapredka katerega pridobivajo svilo.
Poglej Žuželke in Sviloprejka
Talne uši
Talne uši (znanstveno ime Zoraptera, grško zor - čist + apteros - brez kril) so majhen in verjetno najslabše poznan red krilatih žuželk, katerega predstavnike uvrščamo v en sam rod, Zorotypus (razen enega fosilnega predstavnika, Xenozorotypus burmiticus), in tega v eno samo družino (Zorotypidae).
Poglej Žuželke in Talne uši
Termiti
Termíti (znanstveno ime Isoptera; grško iso - enak + pteron - krilo), imenovani tudi bele mravlje, so skupina evsocialnih žuželk, ki so jo biologi do nedavnega klasificirali kot samostojen red, kasneje pa se je izkazalo, da gre za specializirano skupino ščurkov.
Poglej Žuželke in Termiti
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Žuželke in Tipalnica
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Žuželke in Toksin
Trepetavke
Trepetavke (znanstveno ime Syrphidae) so družina dvokrilcev, ki jih natančneje uvrščamo med prave muhe kratkorožke.
Poglej Žuželke in Trepetavke
Tropski pas
Zemljevid sveta z označenim tropskim pasom Tropski pas ali tropi je geografska regija Zemlje, ki leži na obeh straneh ekvatorja in jo na severu omejuje rakov povratnik pri približno 23°30' severne zemljepisne širine, na jugu pa kozorogov povratnik pri približno 23°30' južne zemljepisne širine.
Poglej Žuželke in Tropski pas
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Žuželke in Umetnost
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Žuželke in Usta
Utripača
košeninarja. Utripače ali haltere so parne okončine na oprsju nekaterih dvokrilih žuželk v obliki majhnih paličastih izrastkov z glavico na konici, ki spominjajo na bucikino glavico.
Poglej Žuželke in Utripača
Varstvo okolja
Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.
Poglej Žuželke in Varstvo okolja
Vektor (epidemiologija)
Vektor ali prenašalec bolezni je v epidemiologiji pojav, ki prenaša povzročitelje nalezljivih bolezni (patogene) od okuženega do neokuženega osebka.
Poglej Žuželke in Vektor (epidemiologija)
Velekrilci
Velekrilci (znanstveno ime Megaloptera, grško - mega - veliko + pteron - krilo) so majhen red žuželk z okoli 300 opisanimi vrstami, ki so jih po klasični taksonomiji obravnavali kot podred mrežekrilcev, danes pa imajo status samostojnega reda.
Poglej Žuželke in Velekrilci
Vena
Srčno-žilni sistem pri človeku; glavne vene so obarvane modro Vena ali dovodnica je žila, po kateri kri teče proti srcu.
Poglej Žuželke in Vena
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Poglej Žuželke in Voh
Vrbnice
Vŕbnice, tudi pródnice ali kaménjarke (znanstveno ime Plecoptera; grško plekein - zložiti + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu, razen na Antarktiki in oceanskih otokih.
Poglej Žuželke in Vrbnice
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Žuželke in Vrsta (biologija)
Vsejed
Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.
Poglej Žuželke in Vsejed
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Žuželke in Vzdušnica
Zahodni svet
NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.
Poglej Žuželke in Zahodni svet
Zajedavske stenice
Zajedavske stenice (znanstveno ime Cimicidae) so majhna družina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred stenic (Heteroptera), sestavlja pa jo 75 danes živečih opisanih vrst zunanjih zajedavcev, ki se prehranjujejo s krvjo sesalcev in ptičev.
Poglej Žuželke in Zajedavske stenice
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Žuželke in Zajedavske uši
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Žuželke in Zajedavstvo
Zalubniki
Zalubniki, tudi podlubniki ali zavrtači (znanstveno ime Scolytinae), so poddružina hroščev, ki jo uvrščamo v družino pravih rilčkarjev, sestavlja pa jo okoli 6000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Žuželke in Zalubniki
Zarodek
Človeški zarodek pri 6 tednih Zarodek ali embrij (grško έμβρυο) je človeški organizem v zgodnji fazi razvoja in sicer do vključno osmega tedna razvoja v maternici.
Poglej Žuželke in Zarodek
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Žuželke in Zelena smrdljivka
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Žuželke in Znanost
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Žuželke in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Žuželke in Zoologija
Zootaxa
Zootaxa (ISSN 1175-5326) je znanstvena revija z mednarodnim uredniškim odborom, specializirana za področje zoološke taksonomije.
Poglej Žuželke in Zootaxa
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Žuželke in Zrak
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Žuželke in Zunanji skelet
Glej tudi
Entomologija
Prav tako znan kot Insecta, Insekt, Insekti, Žuželka.