Kazalo
38 odnosi: Bolhe, Dvokrilci, Ekološka niša, Embriologija, Enodnevnice, Evolucija, Glava, Hipoteza, Hrana, Kačji pastirji, Kaparji, Košeninarji, Komarji, Metulji, Mladoletnice, Muha cece, Murni, Nekrilate žuželke, Nočni metulji, Noga človeka, Obadi, Okončina, Okus, Parjenje, Požiralnik, Polkrilci, Prave muhe, Razred (biologija), Resarji, Slina, Stonoge, Strigalice, Strige, Taksonomija, Usta, Vsejed, Zajedavske uši, Zajedavstvo.
- Telesna zgradba členonožcev
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Obustni aparat in Bolhe
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Obustni aparat in Dvokrilci
Ekološka niša
Ekološka niša je fizični prostor, ki ga naseljujejo vrste in funkcijska vloga, ki jo imajo te vrste.
Poglej Obustni aparat in Ekološka niša
Embriologija
Embriologija (iz embrio - zarodek) je znanost zgodnjega razvoja organizmov, med enoceličnim stanjem (splošneje, zigoto) in začetkom prostega življenja.
Poglej Obustni aparat in Embriologija
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Obustni aparat in Enodnevnice
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Obustni aparat in Evolucija
Glava
Glava je v anatomiji dela telesa, kjer so možgani in del čutil (oči, ušesa, nos).
Poglej Obustni aparat in Glava
Hipoteza
Hipotéza (iz starogrškega υπόθεσις: ipóteses - predpostavka) ali domnéva je predlog pojasnila nekega pojava ali možna razlaga.
Poglej Obustni aparat in Hipoteza
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Obustni aparat in Hrana
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Obustni aparat in Kačji pastirji
Kaparji
Kaparji (znanstveno ime Coccoidea), so naddružina polkrilcev, ki jo uvrščamo v podred prsokljuncev, sestavlja pa jo okoli 8000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Obustni aparat in Kaparji
Košeninarji
Košeninarji (znanstveno ime Tipulidae) so družina dvokrilcev z okoli 4300 prepoznanimi vrstami.
Poglej Obustni aparat in Košeninarji
Komarji
Komarji (znanstveno ime Culicidae) so družina dvokrilcev, v katero uvrščamo okoli 3.500 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Obustni aparat in Komarji
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Obustni aparat in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Obustni aparat in Mladoletnice
Muha cece
Muhe cece so velike pikajoče muhe iz Afrike, ki se hranijo s krvjo vretenčarjev.
Poglej Obustni aparat in Muha cece
Murni
Murni (znanstveno ime Gryllidae) so družina žuželk z okoli 900 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih taksonomsko uvrščamo med kobilice.
Poglej Obustni aparat in Murni
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Obustni aparat in Nekrilate žuželke
Nočni metulji
Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.
Poglej Obustni aparat in Nočni metulji
Noga človeka
Noga človeka je v anatomiji človeka opredeljena kot spodnja okončina (membrum inferius), ki obsega stegno, koleno, golen in stopalo.
Poglej Obustni aparat in Noga človeka
Obadi
Obadi (znanstveno ime Tabanidae) so družina dvokrilcev, znana predvsem po značilnosti, da se prehranjujejo s krvjo sesalcev in boleče pičijo.
Poglej Obustni aparat in Obadi
Okončina
Okončina, končina ali ekstremitéta je gibljiv del telesa živali, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje.
Poglej Obustni aparat in Okončina
Okus
Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.
Poglej Obustni aparat in Okus
Parjenje
Hrošča med parjenjem Párjenje ali kopulácija je združitev spolnih organov dveh organizmov nasprotnega spola (ali dvospolnikov) z namenom oploditve.
Poglej Obustni aparat in Parjenje
Požiralnik
Lokacija požiralnika Požiralnik (latinsko esophagus) je del prebavne cevi med žrelom in želodcem.
Poglej Obustni aparat in Požiralnik
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Obustni aparat in Polkrilci
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Obustni aparat in Prave muhe
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Obustni aparat in Razred (biologija)
Resarji
Résarji, tudi resokrílci ali trípsi (znanstveno ime Thysanoptera, grško - thysano - resica + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami, ki jih najdemo po vsem svetu.
Poglej Obustni aparat in Resarji
Slina
Slina (latinsko saliva) je brezbarven, moten, penast in lepljiv izloček žlez slinavk v ustni votlini.
Poglej Obustni aparat in Slina
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Obustni aparat in Stonoge
Strigalice
Strígalice (znanstveno ime Dermaptera; grško derma - koža + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 1800 opisanimi recentnimi vrstami, ki jih delimo v 10 družin.
Poglej Obustni aparat in Strigalice
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Obustni aparat in Strige
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Obustni aparat in Taksonomija
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Obustni aparat in Usta
Vsejed
Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.
Poglej Obustni aparat in Vsejed
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Obustni aparat in Zajedavske uši
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Obustni aparat in Zajedavstvo
Glej tudi
Telesna zgradba členonožcev
Prav tako znan kot Obustne okončine.