Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Metulji

Index Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Kazalo

  1. 108 odnosi: Antarktika, Žuželke, Členonožci, Bioindikator, Biološki nadzor škodljivcev, Biotska raznovrstnost, Breza, Brezov pedic, Buba, Carl Linnaeus, Celica, Citronček, Cvet, Debeloglavčki, Dnevni metulji, Družina (biologija), Dušik, Ekosistem, Elektromagnetno valovanje, Entomologija, Evolucija, Feromon, Fosil, Giovanni Antonio Scopoli, Glagolka, Gosenica, Grščina, Habitat, Havaji, Himalaja, Hitin, Hrošči, Industrijska revolucija, Insekticid, Jajce, Jantar, Jezero, Jura, Kapusov belin, Klad, Kožekrilci, Kokon, Kreda, Krilate žuželke, Kritosemenke, Krvna žila, Lastovičarji, Levitev, List, Listni zavijači, ... Razširi indeks (58 več) »

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Metulji in Antarktika

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Metulji in Žuželke

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Metulji in Členonožci

Bioindikator

Primer bioindikatorskega organizma so lišaji, ki so občutljivi na onesnaženje zraka Bioindikator je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (»indikacijo«) stanja določenega ekosistema.

Poglej Metulji in Bioindikator

Biološki nadzor škodljivcev

mrzlice denga Biološki nadzor škodljivcev oz.

Poglej Metulji in Biološki nadzor škodljivcev

Biotska raznovrstnost

Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Poglej Metulji in Biotska raznovrstnost

Breza

Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.

Poglej Metulji in Breza

Brezov pedic

Brezov pedic (znanstveno ime Biston betularia) je metulj iz družine pedicev, ki je razširjen po večini Palearktike.

Poglej Metulji in Brezov pedic

Buba

metulja, vzeta iz kokona Buba je stopnja v razvoju tistih žuželk, ki gredo v prehodu med ličinko in odraslo živaljo skozi proces popolne preobrazbe.

Poglej Metulji in Buba

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Metulji in Carl Linnaeus

Celica

Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.

Poglej Metulji in Celica

Citronček

Citronček ali rumenjak (znanstveno ime Gonepteryx rhamni) spada v družino belinov (Pieridae).

Poglej Metulji in Citronček

Cvet

''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.

Poglej Metulji in Cvet

Debeloglavčki

Debeloglávčki (znanstveno ime Hesperiidae) so edina družina žuželk naddružine Hesperioidea reda dnevnih metuljev (Lepidoptera).

Poglej Metulji in Debeloglavčki

Dnevni metulji

Dnevni metulji (znanstveno ime Rhopalocera) so nerangiran takson metuljev, v katerega uvrščamo okoli 17.500 opisanih vrst.

Poglej Metulji in Dnevni metulji

Družina (biologija)

Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.

Poglej Metulji in Družina (biologija)

Dušik

Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.

Poglej Metulji in Dušik

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Metulji in Ekosistem

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Metulji in Elektromagnetno valovanje

Entomologija

Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.

Poglej Metulji in Entomologija

Evolucija

Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.

Poglej Metulji in Evolucija

Feromon

žlezo (na vrhu zadka) in tako sprošča feromon, ki privablja druge čebele Feromoni (grško: phero - nositi + hormân - spodbujati, poganjati) so kemični signali, ki ga v izredno majhnih količinah izločajo določeni organizmi in sprožijo naravni odziv pri drugem pripadniku iste vrste organizmov.

Poglej Metulji in Feromon

Fosil

členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.

Poglej Metulji in Fosil

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Metulji in Giovanni Antonio Scopoli

Glagolka

Glagolka ali gama sovka (znanstveno ime Autographa gamma) je vrsta sovk, ki je škodljivec kmetijskih rastlin.

Poglej Metulji in Glagolka

Gosenica

Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.

Poglej Metulji in Gosenica

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Metulji in Grščina

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Poglej Metulji in Habitat

Havaji

Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.

Poglej Metulji in Havaji

Himalaja

Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.

Poglej Metulji in Himalaja

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Poglej Metulji in Hitin

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Metulji in Hrošči

Industrijska revolucija

Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.

Poglej Metulji in Industrijska revolucija

Insekticid

Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.

Poglej Metulji in Insekticid

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Metulji in Jajce

Jantar

Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.

Poglej Metulji in Jantar

Jezero

Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.

Poglej Metulji in Jezero

Jura

Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.

Poglej Metulji in Jura

Kapusov belin

Kapusov belin (znanstveno ime Pieris brassicae) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Metulji in Kapusov belin

Klad

Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.

Poglej Metulji in Klad

Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Poglej Metulji in Kožekrilci

Kokon

Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.

Poglej Metulji in Kokon

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Poglej Metulji in Kreda

Krilate žuželke

Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.

Poglej Metulji in Krilate žuželke

Kritosemenke

Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.

Poglej Metulji in Kritosemenke

Krvna žila

Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.

Poglej Metulji in Krvna žila

Lastovičarji

Lástovičarji (znanstveno ime Papilionidae) so družina velikih dnevnih metuljev, v katero uvrščamo približno 550 opisanih vrst.

Poglej Metulji in Lastovičarji

Levitev

Levitev je proces, pri katerem žival odvrže trdno zunanjo plast kože (kutikulo), pod katero ji je predhodno zrasla nova.

Poglej Metulji in Levitev

List

Zeleni list duglazije (''Pseudotsuga menziesii'') List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov.

Poglej Metulji in List

Listni zavijači

Listni zavijači (znanstveno ime Tortricidae) so velika družina nočnih metuljev in edina družina v naddružini zavijačev (Tortricoidea).

Poglej Metulji in Listni zavijači

Listni zavrtač

Rov listnega zavrtača v listu; opazno je večanje širine rova z rastjo ličinke Listni zavrtač je žuželka, ki preživi del razvoja tako, da požira tkivo v notranjosti rastlinskega lista, med spodnjo in zgornjo povrhnjico.

Poglej Metulji in Listni zavrtač

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Metulji in Lom svetlobe

Mišica

Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.

Poglej Metulji in Mišica

Mimikrija

os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.

Poglej Metulji in Mimikrija

Mineral

Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

Poglej Metulji in Mineral

Mladoletnice

Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.

Poglej Metulji in Mladoletnice

Moda

Móda (latinsko modus – način, pravilo, mera, meja) pomeni način življenja v določenem času in prostoru.

Poglej Metulji in Moda

Morfologija (biologija)

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.

Poglej Metulji in Morfologija (biologija)

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Metulji in Mravlje

Naravni izbor

Naravni izbor v populaciji za temno obarvanost Naravno odbiranje, naravno izbiranje ali naravni izbor, s tujko naravna selekcija, je proces, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.

Poglej Metulji in Naravni izbor

Natrij

Natrij (latinsko natrium) je kemični element, ki ima simbol Na in atomsko število 11.

Poglej Metulji in Natrij

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Poglej Metulji in Nektar

Nočni metulji

Nočni metulji ali nočniki so običajno manj barviti od dnevnih metuljev.

Poglej Metulji in Nočni metulji

Nova Gvineja

Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.

Poglej Metulji in Nova Gvineja

Očesce

Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.

Poglej Metulji in Očesce

Okus

Okús je vrsta in rezultat neposredne kemorecepcije in je eden od petih tradicionalnih čutov.

Poglej Metulji in Okus

Opraševanje

Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.

Poglej Metulji in Opraševanje

Oprsje

muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.

Poglej Metulji in Oprsje

Ornithoptera alexandrae

Ornithoptera alexandrae (tudi ptičji metulj kraljice Aleksandre) je metulj iz družine lastovičarjev (Papilionidae).

Poglej Metulji in Ornithoptera alexandrae

Pedici

Pedici (znanstveno ime Geometridae) so velika družina nočnih metuljev, v katero uvrščamo okoli 21.000 opisanih vrst.

Poglej Metulji in Pedici

Pelod

Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.

Poglej Metulji in Pelod

Pigment

Naravni ultramarinski pigment v prahu Sintetični ultramarinski pigment Pigmenti so kemične spojine, ki odražajo le določene valovne dolžine vidne svetlobe.

Poglej Metulji in Pigment

Populacija (biologija)

Populacija je v biologiji skupina organizmov iste vrste, ki zasedajo nek prostor v nekem času.

Poglej Metulji in Populacija (biologija)

Pragozd

Pragozd Krokar nad Kolpo Pragozd je gozdna združba, ki je po svoji sestavi, zgradbi in rasti zaključena razvojna stopnja in je ostala absolutno nedotaknjena od človekovega vpliva.

Poglej Metulji in Pragozd

Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej Slovenije (kratica PMS) je osrednji slovenski muzej na področju naravoslovja, ki ima svoje prostore v palači Rudolfinum na Prešernovi ulici (vhod za obiskovalce z Muzejske ulice 1) v Ljubljani, v neposredni bližini stavbe Državnega zbora Republike Slovenije na drugi strani Trga narodnih herojev.

Poglej Metulji in Prirodoslovni muzej Slovenije

Prirodoslovni muzej, London

Prirodoslovni muzej je muzej prirodoslovja, ki se nahaja v muzejski četrti Londona na ulici Exhibition Road.

Poglej Metulji in Prirodoslovni muzej, London

Pritlikavi listni zavrtači

Pritlikavi listni zavrtači (znanstveno ime Nepticulidae) so družina metuljev, ki jo uvrščamo v podred rilčastih metuljev (Glossata), sestavlja pa jo okoli 800 danes živečih opisanih vrst.

Poglej Metulji in Pritlikavi listni zavrtači

Protiplenilska prilagoditev

aposematizma. Protiplenilske prilagoditve so evolucijske prilagoditve, ki pripomorejo pri obrambi organizma proti plenilcem (predatorjem).

Poglej Metulji in Protiplenilska prilagoditev

Ptiči

Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.

Poglej Metulji in Ptiči

Puščava

Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.

Poglej Metulji in Puščava

Razred (biologija)

Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.

Poglej Metulji in Razred (biologija)

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Poglej Metulji in Red (biologija)

Repin belin

Repin oz.

Poglej Metulji in Repin belin

Ribnik

Srednji vasi pri Šenčurju Ribnik (pogovorno tudi bajer) je kotanja s stoječo vodo.

Poglej Metulji in Ribnik

Rod (biologija)

Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.

Poglej Metulji in Rod (biologija)

Sestavljeno oko

kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.

Poglej Metulji in Sestavljeno oko

Seznam redov žuželk

Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.

Poglej Metulji in Seznam redov žuželk

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Metulji in Slovenščina

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Metulji in Slovenija

Smog

Plast smoga nad São Paulom, Brazilija Smog je tip zračnega onesnaženja.

Poglej Metulji in Smog

Smrtoglavec

Smrtoglavec (znanstveno ime Acherontia atropos) je nočni metulj iz družine veščcev, razširjen po večjem delu Afrike, Evrope in Južne Azije ter znan predvsem po človeški lobanji podobnem vzorcu na hrbtni strani oprsja.

Poglej Metulji in Smrtoglavec

Spodnja čeljustnica

Spodnja čeljustnica Spodnja čeljustnica je največja kost obraznega dela lobanje in edina premična kost glave.

Poglej Metulji in Spodnja čeljustnica

Svila

Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.

Poglej Metulji in Svila

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Metulji in Taksonomija

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Poglej Metulji in Terciar

Timpanalni organ

pikčaste steblikovke Timpanalni organ je slušni organ pri žuželkah.

Poglej Metulji in Timpanalni organ

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Poglej Metulji in Tkivo

Ultravijolično valovanje

vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.

Poglej Metulji in Ultravijolično valovanje

Umetnost

Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.

Poglej Metulji in Umetnost

Večerni pavlinček

Večerni pavlinček (znanstveno ime Smerinthus ocellatus) je vrsta nočnih metuljev iz družine veščcev, ki je razširjena po Palearktiki in Severni Afriki.

Poglej Metulji in Večerni pavlinček

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Metulji in Veda

Velika sinica

Velika sinica (znanstveno ime Parus major) je ptica pevka iz družine Paridae (sinic), ki je razširjena po večini Evrope in Azije.

Poglej Metulji in Velika sinica

Vonj

Vonj je lastnost v zraku razpršenih delcev snovi, ki jo živali zaznavajo s specializiranimi čutnicami - kemoreceptorji v čutilih za voh.

Poglej Metulji in Vonj

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Metulji in Vrsta (biologija)

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Metulji in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zgornja čeljustnica

Zgornja čeljustnica Zgornja čeljustnica (latinsko maxilla) je parna lobanjska kost obraznega dela, ki ima telo (corpus maxillae) in štiri odrastke (processus maxillae).

Poglej Metulji in Zgornja čeljustnica

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Metulji in Znanstvena klasifikacija živih bitij

20. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.

Poglej Metulji in 20. stoletje

Prav tako znan kot Lepidoptera, Metulj, Metulji (red), .

, Listni zavrtač, Lom svetlobe, Mišica, Mimikrija, Mineral, Mladoletnice, Moda, Morfologija (biologija), Mravlje, Naravni izbor, Natrij, Nektar, Nočni metulji, Nova Gvineja, Očesce, Okus, Opraševanje, Oprsje, Ornithoptera alexandrae, Pedici, Pelod, Pigment, Populacija (biologija), Pragozd, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej, London, Pritlikavi listni zavrtači, Protiplenilska prilagoditev, Ptiči, Puščava, Razred (biologija), Red (biologija), Repin belin, Ribnik, Rod (biologija), Sestavljeno oko, Seznam redov žuželk, Slovenščina, Slovenija, Smog, Smrtoglavec, Spodnja čeljustnica, Svila, Taksonomija, Terciar, Timpanalni organ, Tkivo, Ultravijolično valovanje, Umetnost, Večerni pavlinček, Veda, Velika sinica, Vonj, Vrsta (biologija), Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgornja čeljustnica, Znanstvena klasifikacija živih bitij, 20. stoletje.