Kazalo
73 odnosi: Alergija, Antarktika, Žuželke, Členonožci, Bog, Bolhe, Carl Linnaeus, Celina, Dvokrilci, Ekologija, Ekosistem, Evropa, Evsocialnost, Giovanni Antonio Scopoli, Glive, Gosenica, Gozd, Grščina, Habitat, Hitin, Hrošči, Jajce, Klad, Kljunavci, Kmetijstvo, Kokon, Kranjska čebela, Krilate žuželke, Krvna žila, Leglica, Ličinka, Listne uši, Med, Metulji, Mladoletnice, Množina, Mravlje, Najmanj ogrožena vrsta, Navadna osa, Nektar, Njiva, Očesce, Obustni aparat, Opraševanje, Parafilija, Partenogeneza, Perm, Poljska, Polkrilci, Potencialno ogrožena vrsta, ... Razširi indeks (23 več) »
Alergija
Alergija je motnja imunskega sistema, za katero so značilne pretirane reakcije, ki jih nosijo posamezna protitelesa (reaginski test ali IgE), na običajno neškodljive snovi, kot je cvetni prah.
Poglej Kožekrilci in Alergija
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Kožekrilci in Antarktika
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Kožekrilci in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Kožekrilci in Členonožci
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Kožekrilci in Bog
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Kožekrilci in Bolhe
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Kožekrilci in Carl Linnaeus
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Kožekrilci in Celina
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Kožekrilci in Dvokrilci
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Kožekrilci in Ekologija
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Kožekrilci in Ekosistem
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Kožekrilci in Evropa
Evsocialnost
Evsocialnost je najvišja stopnja organizacije znotraj skupin živali v kolonijah, ki jo določajo tri glavne značilnosti.
Poglej Kožekrilci in Evsocialnost
Giovanni Antonio Scopoli
Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).
Poglej Kožekrilci in Giovanni Antonio Scopoli
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Kožekrilci in Glive
Gosenica
Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.
Poglej Kožekrilci in Gosenica
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Kožekrilci in Gozd
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Kožekrilci in Grščina
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Kožekrilci in Habitat
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Kožekrilci in Hitin
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Kožekrilci in Hrošči
Jajce
Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.
Poglej Kožekrilci in Jajce
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Kožekrilci in Klad
Kljunavci
Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.
Poglej Kožekrilci in Kljunavci
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Kožekrilci in Kmetijstvo
Kokon
Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.
Poglej Kožekrilci in Kokon
Kranjska čebela
Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija).
Poglej Kožekrilci in Kranjska čebela
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Kožekrilci in Krilate žuželke
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Kožekrilci in Krvna žila
Leglica
Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.
Poglej Kožekrilci in Leglica
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Kožekrilci in Ličinka
Listne uši
Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.
Poglej Kožekrilci in Listne uši
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Kožekrilci in Med
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Kožekrilci in Metulji
Mladoletnice
Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.
Poglej Kožekrilci in Mladoletnice
Množina
Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.
Poglej Kožekrilci in Množina
Mravlje
Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.
Poglej Kožekrilci in Mravlje
Najmanj ogrožena vrsta
Najmanj ogrožena vrsta (angleško Least Concern, okrajšava LC) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, ki niso uvrščeni v nobeno drugo kategorijo ogroženosti.
Poglej Kožekrilci in Najmanj ogrožena vrsta
Navadna osa
♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.
Poglej Kožekrilci in Navadna osa
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Kožekrilci in Nektar
Njiva
Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.
Poglej Kožekrilci in Njiva
Očesce
Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.
Poglej Kožekrilci in Očesce
Obustni aparat
Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.
Poglej Kožekrilci in Obustni aparat
Opraševanje
Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.
Poglej Kožekrilci in Opraševanje
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Kožekrilci in Parafilija
Partenogeneza
ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.
Poglej Kožekrilci in Partenogeneza
Perm
Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.
Poglej Kožekrilci in Perm
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Kožekrilci in Poljska
Polkrilci
Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.
Poglej Kožekrilci in Polkrilci
Potencialno ogrožena vrsta
Potencialno ogrožena vrsta (angleško Near Threatened, okrajšava NT) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, za katere obstaja verjetnost, da bodo postali ogroženi v bližnji prihodnosti.
Poglej Kožekrilci in Potencialno ogrožena vrsta
Prave muhe
Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.
Poglej Kožekrilci in Prave muhe
Ranljiva vrsta
Ranljiva vrsta (oznaka V) je stopnja ogroženosti določene vrste, v katero uvrščamo tiste, za katere je verjetno, da bodo v prihodnosti izumrle, če se ne izboljšajo življenjski pogoji.
Poglej Kožekrilci in Ranljiva vrsta
Rastlinojedec
travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.
Poglej Kožekrilci in Rastlinojedec
Rdeči seznam IUCN
Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.
Poglej Kožekrilci in Rdeči seznam IUCN
Red (biologija)
Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.
Poglej Kožekrilci in Red (biologija)
Sestavljeno oko
kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.
Poglej Kožekrilci in Sestavljeno oko
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Kožekrilci in Seznam redov žuželk
Simbol
Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.
Poglej Kožekrilci in Simbol
Skrajno ogrožena vrsta
Skrajno ogrožena vrsta (angleško Critically endangered, okrajšava CR) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni z zelo visoko verjetnostjo izumrtja.
Poglej Kožekrilci in Skrajno ogrožena vrsta
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Kožekrilci in Slovenija
Spora
Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.
Poglej Kožekrilci in Spora
Sršen
Sršen (znanstveno ime Vespa crabro) spada v družino os, je pa precej večji od navadne ose.
Poglej Kožekrilci in Sršen
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Kožekrilci in Stari Egipt
Tipalnica
Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.
Poglej Kožekrilci in Tipalnica
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Poglej Kožekrilci in Tkivo
Vrat
Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.
Poglej Kožekrilci in Vrat
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Kožekrilci in Vrsta (biologija)
Vrt
Vrt Vrt je manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene.
Poglej Kožekrilci in Vrt
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Kožekrilci in Zajedavstvo
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Poglej Kožekrilci in Zgodovina Grčije
Zgornja čeljustnica
Zgornja čeljustnica Zgornja čeljustnica (latinsko maxilla) je parna lobanjska kost obraznega dela, ki ima telo (corpus maxillae) in štiri odrastke (processus maxillae).
Poglej Kožekrilci in Zgornja čeljustnica
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Kožekrilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij
1758
1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Kožekrilci in 1758
Prav tako znan kot Hymenoptera, Kožokrilci.