Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kožekrilci

Index Kožekrilci

Kožekrilci (manj ustrezno kožokrilci, znanstveno ime Hymenoptera; grško hymen - membrana + pteron - krilo) so zelo uspešen red žuželk s preko 100.000 opisanimi recentnimi vrstami; po številu znanih vrst so od njih večji samo hrošči.

Kazalo

  1. 73 odnosi: Alergija, Antarktika, Žuželke, Členonožci, Bog, Bolhe, Carl Linnaeus, Celina, Dvokrilci, Ekologija, Ekosistem, Evropa, Evsocialnost, Giovanni Antonio Scopoli, Glive, Gosenica, Gozd, Grščina, Habitat, Hitin, Hrošči, Jajce, Klad, Kljunavci, Kmetijstvo, Kokon, Kranjska čebela, Krilate žuželke, Krvna žila, Leglica, Ličinka, Listne uši, Med, Metulji, Mladoletnice, Množina, Mravlje, Najmanj ogrožena vrsta, Navadna osa, Nektar, Njiva, Očesce, Obustni aparat, Opraševanje, Parafilija, Partenogeneza, Perm, Poljska, Polkrilci, Potencialno ogrožena vrsta, ... Razširi indeks (23 več) »

Alergija

Alergija je motnja imunskega sistema, za katero so značilne pretirane reakcije, ki jih nosijo posamezna protitelesa (reaginski test ali IgE), na običajno neškodljive snovi, kot je cvetni prah.

Poglej Kožekrilci in Alergija

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Kožekrilci in Antarktika

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Poglej Kožekrilci in Žuželke

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Poglej Kožekrilci in Členonožci

Bog

V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.

Poglej Kožekrilci in Bog

Bolhe

Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.

Poglej Kožekrilci in Bolhe

Carl Linnaeus

Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.

Poglej Kožekrilci in Carl Linnaeus

Celina

Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.

Poglej Kožekrilci in Celina

Dvokrilci

Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.

Poglej Kožekrilci in Dvokrilci

Ekologija

Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.

Poglej Kožekrilci in Ekologija

Ekosistem

Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.

Poglej Kožekrilci in Ekosistem

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Kožekrilci in Evropa

Evsocialnost

Evsocialnost je najvišja stopnja organizacije znotraj skupin živali v kolonijah, ki jo določajo tri glavne značilnosti.

Poglej Kožekrilci in Evsocialnost

Giovanni Antonio Scopoli

Janez Anton Scopoli (tudi Giovanni Antonio Scopoli), tirolski zdravnik in naravoslovec, * 3. junij 1723, Cavalese, Val di Fiemme, Habsburška monarhija, † 8. maj 1788, Pavia (danes Italija).

Poglej Kožekrilci in Giovanni Antonio Scopoli

Glive

Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.

Poglej Kožekrilci in Glive

Gosenica

Gosenica metulja vrste ''Apina callisto'' Gosenice so ličinke metuljev.

Poglej Kožekrilci in Gosenica

Gozd

Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Poglej Kožekrilci in Gozd

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Kožekrilci in Grščina

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Poglej Kožekrilci in Habitat

Hitin

molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.

Poglej Kožekrilci in Hitin

Hrošči

Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Kožekrilci in Hrošči

Jajce

Kokošje jajce Jajce (latinsko ovum) je pri večini ptic, plazilcev in nevretenčarjev zigota, ki zunaj materinega telesa s svojo bolj ali manj trdo »lupino« varuje zarodek, preden se ta izleže.

Poglej Kožekrilci in Jajce

Klad

Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.

Poglej Kožekrilci in Klad

Kljunavci

Kljunavci ali škorpijonske muhe (znanstveno ime Mecoptera; grško mekos - dolžina + pteron - krilo) so majhen, a evolucijsko zelo star red žuželk z okoli 550 danes živečimi vrstami.

Poglej Kožekrilci in Kljunavci

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.

Poglej Kožekrilci in Kmetijstvo

Kokon

Kokon letečega insekta Kokon je zaščitni ovoj okrog bube (metulji) ali okrog jajčec (pajkovci), ki ga živali spredejo z izločki posebnih žlez in včasih prepletejo še z delci hrane ali dlak, tak primer so na primer sviloprejke, ki svoj kokon obdajo s svilo.

Poglej Kožekrilci in Kokon

Kranjska čebela

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija).

Poglej Kožekrilci in Kranjska čebela

Krilate žuželke

Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.

Poglej Kožekrilci in Krilate žuželke

Krvna žila

Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.

Poglej Kožekrilci in Krvna žila

Leglica

Leglice kožekrilcev, ki odlagajo jajčeca v ličinke drugih žuželk pod lubjem, so lahko daljše od preostanka njihovega telesa Leglica (s tujko ovipozitor) je votel organ nekaterih členonožcev, ki ga le-ti uporabljajo pri izleganju jajčec.

Poglej Kožekrilci in Leglica

Ličinka

sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.

Poglej Kožekrilci in Ličinka

Listne uši

Listne uši (znanstveno ime Aphidoidea) so naddružina polkrilcev, v katerega uvrščamo okoli 4.000 danes živečih opisanih vrst žuželk, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom.

Poglej Kožekrilci in Listne uši

Med

Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.

Poglej Kožekrilci in Med

Metulji

Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).

Poglej Kožekrilci in Metulji

Mladoletnice

Mladoletnice (tudi ločnice ali šaši; znanstveno ime Trichoptera; grško trichos - las + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 6000 opisanimi recentnimi vrstami.

Poglej Kožekrilci in Mladoletnice

Množina

Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.

Poglej Kožekrilci in Množina

Mravlje

Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožekrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk.

Poglej Kožekrilci in Mravlje

Najmanj ogrožena vrsta

Najmanj ogrožena vrsta (angleško Least Concern, okrajšava LC) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, ki niso uvrščeni v nobeno drugo kategorijo ogroženosti.

Poglej Kožekrilci in Najmanj ogrožena vrsta

♂ Navadna osa (znanstveno ime Vespula vulgaris) je žuželka iz rodu os in ena od najpogostejših predstavnic tega rodu v srednji Evropi.

Poglej Kožekrilci in Navadna osa

Nektar

Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.

Poglej Kožekrilci in Nektar

Njiva

Krompirjeve njive, ki jih obdelujejo s traktorji Njíva je del zemljišča za gojenje kulturnih in krmnih rastlin.

Poglej Kožekrilci in Njiva

Očesce

Tri očesca na vrhu glave ose Očesce (množina ocelli) je tip čutilnega organa za vid, preprosta oblika očesa, ki jo sestavlja s prozorno tekočino napolnjena in pokrita očesna votlina.

Poglej Kožekrilci in Očesce

Obustni aparat

Obustni aparat je skupina okončin na sprednjem delu telesa členonožcev, ki primarno opravlja vlogo začetne mehanske obdelave hrane ter usmerjanja proti ustom.

Poglej Kožekrilci in Obustni aparat

Opraševanje

Kranjska čebela pri opraševanju Opraševanje ali polinacija je prenos pelodnih zrn iz prašnikov, kjer nastane, na brazdo pestiča kritosemenk ali na semenske zasnove golosemenk.

Poglej Kožekrilci in Opraševanje

Parafilija

V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.

Poglej Kožekrilci in Parafilija

Partenogeneza

ličink vsak dan Pártenogéneza (iz grških besed παρθένος parthenos - »devica« in γένεσις genesis - »stvaritev«), tudi jalorodnost ali deviškorodnost, je vrsta nespolnega razmnoževanja, pri katerem pride do razvoja zarodka iz jajčne celice brez oploditve.

Poglej Kožekrilci in Partenogeneza

Perm

Pêrm je geološka doba v paleozoiku, ki je potekala od pred 280 do pred 248 milijoni let.

Poglej Kožekrilci in Perm

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Kožekrilci in Poljska

Polkrilci

Polkrilci (znanstveno ime Hemiptera; grško hemisys - polovica + pteron - krilo) so z okoli 80.000 poznanimi vrstami eden od večjih redov žuželk.

Poglej Kožekrilci in Polkrilci

Potencialno ogrožena vrsta

Potencialno ogrožena vrsta (angleško Near Threatened, okrajšava NT) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero sodijo živeče vrste ali nižji taksoni, za katere obstaja verjetnost, da bodo postali ogroženi v bližnji prihodnosti.

Poglej Kožekrilci in Potencialno ogrožena vrsta

Prave muhe

Prave muhe (znanstveno ime Muscidae) so družina dvokrilcev, ki jo uvrščamo v podred pravih muh kratkorožk (Brachycera), sestavlja pa jo okoli 4000 danes živečih opisanih vrst, med katere uvrščamo domačo muho (Musca domestica) in druge znane vrste muh.

Poglej Kožekrilci in Prave muhe

Ranljiva vrsta

Ranljiva vrsta (oznaka V) je stopnja ogroženosti določene vrste, v katero uvrščamo tiste, za katere je verjetno, da bodo v prihodnosti izumrle, če se ne izboljšajo življenjski pogoji.

Poglej Kožekrilci in Ranljiva vrsta

Rastlinojedec

travo Rastlinojedci (s tujko herbivori) so v širšem pomenu besede organizmi, ki se prehranjujejo izključno z avtotrofnimi organizmi, kot so rastline, alge in fotosintetizirajoče bakterije.

Poglej Kožekrilci in Rastlinojedec

Rdeči seznam IUCN

Rdeči seznam IUCN (angleško IUCN Red list) obsega niz publikacij Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (angleško International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources, kratica: IUCN), ki izhajajo vsako leto.

Poglej Kožekrilci in Rdeči seznam IUCN

Red (biologija)

Réd je v biološki taksonomiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od razreda.

Poglej Kožekrilci in Red (biologija)

Sestavljeno oko

kačjega pastirja. Sestávljeno okó je čutilo za vid pri členonožcih, kot so raki in žuželke.

Poglej Kožekrilci in Sestavljeno oko

Seznam redov žuželk

Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.

Poglej Kožekrilci in Seznam redov žuželk

Simbol

Verski simboli Simból (sýmbolon - znamenje) je predmet (oseba, žival, rastlina...), ki se v danem kontekstu razkriva kot nosilec globlje vsebine ali pa znak za mnoge matematične pojme, kemijske elemente, in tudi znamenje za druge abstraktne pojme.

Poglej Kožekrilci in Simbol

Skrajno ogrožena vrsta

Skrajno ogrožena vrsta (angleško Critically endangered, okrajšava CR) je kategorija Rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), v katero so uvrščene živeče vrste ali nižji taksoni z zelo visoko verjetnostjo izumrtja.

Poglej Kožekrilci in Skrajno ogrožena vrsta

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Kožekrilci in Slovenija

Spora

Spora (iz starogrške besede σπορά spora - »seme«) ali tros je posebna tvorba, ki jo tvorijo nekateri organizmi, da preživijo neugodne življenjske razmere, ki jih povzročajo različni abiotski dejavniki, kot so pomanjkanje hrane ali vode, previsoka ali prenizka temperatura.

Poglej Kožekrilci in Spora

Sršen

Sršen (znanstveno ime Vespa crabro) spada v družino os, je pa precej večji od navadne ose.

Poglej Kožekrilci in Sršen

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Kožekrilci in Stari Egipt

Tipalnica

Tipálnice, tudi tipálke ali anténe, so parne okončine, ki izraščajo iz prvih členov telesa členonožcev.

Poglej Kožekrilci in Tipalnica

Tkivo

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.

Poglej Kožekrilci in Tkivo

Vrat

Vrat. Vrat (lat. collum) je del telesa med glavo in trupom; sestavlja ga sedem vratnih vretenc in mišice.

Poglej Kožekrilci in Vrat

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Poglej Kožekrilci in Vrsta (biologija)

Vrt

Vrt Vrt je manjša kmetijska površina na kateri se sadi ali seje različne rastline, ki jih ljudje uporabljamo v prehrambene namene.

Poglej Kožekrilci in Vrt

Zajedavstvo

človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.

Poglej Kožekrilci in Zajedavstvo

Zgodovina Grčije

Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.

Poglej Kožekrilci in Zgodovina Grčije

Zgornja čeljustnica

Zgornja čeljustnica Zgornja čeljustnica (latinsko maxilla) je parna lobanjska kost obraznega dela, ki ima telo (corpus maxillae) in štiri odrastke (processus maxillae).

Poglej Kožekrilci in Zgornja čeljustnica

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Poglej Kožekrilci in Znanstvena klasifikacija živih bitij

1758

1758 (MDCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Kožekrilci in 1758

Prav tako znan kot Hymenoptera, Kožokrilci.

, Prave muhe, Ranljiva vrsta, Rastlinojedec, Rdeči seznam IUCN, Red (biologija), Sestavljeno oko, Seznam redov žuželk, Simbol, Skrajno ogrožena vrsta, Slovenija, Spora, Sršen, Stari Egipt, Tipalnica, Tkivo, Vrat, Vrsta (biologija), Vrt, Zajedavstvo, Zgodovina Grčije, Zgornja čeljustnica, Znanstvena klasifikacija živih bitij, 1758.