Kazalo
119 odnosi: Afganistan, Agamemnon, Ahajci, Ahajska zveza, Ahemenidsko cesarstvo, Albanija, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Antična Šparta, Antična Grčija, Antika, Antiohija, Arabci, Argolida, Armenija, Arthur Evans, Atene, Azija, Španija, Črno morje, Bitka na Maratonskem polju, Bitka pri Platajah, Bitka pri Salamini, Bitka pri Termopilah, Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bronasta doba, Ciper, Constitutio Antoniniana, Dardanele, Darej I., Delsko-atiška pomorska zveza, Dorska selitev, Drač, Egipčani, Egipt, Etolska zveza, Evropa, Feničanska abeceda, Fenicija, Filip II. Makedonski, Filip V. Makedonski, Galci, Geometrična umetnost, Grčija, Grška abeceda, Grška mitologija, Grško-perzijske vojne, Gruzija, ... Razširi indeks (69 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Zgodovina Grčije in Afganistan
Agamemnon
Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.
Poglej Zgodovina Grčije in Agamemnon
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Poglej Zgodovina Grčije in Ahajci
Ahajska zveza
Ahajska zveza je bila v 3. in 2. stoletju pr. n. št. politično-vojaška zveza grških mestnih državic (polisov) na severnem delu Peloponeškega polotoka.
Poglej Zgodovina Grčije in Ahajska zveza
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Zgodovina Grčije in Ahemenidsko cesarstvo
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zgodovina Grčije in Albanija
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Zgodovina Grčije in Aleksander Veliki
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Poglej Zgodovina Grčije in Aleksandrija
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Zgodovina Grčije in Antična Šparta
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Antična Grčija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Zgodovina Grčije in Antika
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Zgodovina Grčije in Antiohija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Zgodovina Grčije in Arabci
Argolida
Argolida (grško Αργολίδα Argolida; Ἀργολίς Argolis v stari grščini in katarevusi) je ena izmed območnih enot Grčije.
Poglej Zgodovina Grčije in Argolida
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Zgodovina Grčije in Armenija
Arthur Evans
Sir Arthur John Evans, britanski arheolog, * 8. julij 1851, Nash Mills, grofija Hertfordshire, Anglija, † 11. julij 1941, Boars Hill, grofija Oxfordshire, Anglija.
Poglej Zgodovina Grčije in Arthur Evans
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Zgodovina Grčije in Atene
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Zgodovina Grčije in Azija
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Zgodovina Grčije in Španija
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Zgodovina Grčije in Črno morje
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Zgodovina Grčije in Bitka na Maratonskem polju
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Zgodovina Grčije in Bitka pri Platajah
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Zgodovina Grčije in Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Zgodovina Grčije in Bitka pri Termopilah
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Poglej Zgodovina Grčije in Bizanc
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zgodovina Grčije in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Zgodovina Grčije in Bolgari
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Zgodovina Grčije in Bronasta doba
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Zgodovina Grčije in Ciper
Constitutio Antoniniana
Constitutio Antoniniana (slovensko Antoninova ustava, točneje Antoninov edikt) ali Karakalov edikt, državni razglas, ki ga je leta 212 objavil rimski cesar Karakala in z njim vsem svobodnim moškim v Rimskem cesarstvu podelil polno rimsko državljanstvo, vsem svobodnim ženskam v cesarstvu pa pravice, ki so jih imele Rimljanke.
Poglej Zgodovina Grčije in Constitutio Antoniniana
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Poglej Zgodovina Grčije in Dardanele
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Darej I.
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Poglej Zgodovina Grčije in Delsko-atiška pomorska zveza
Dorska selitev
Dorska selitev (tudi grško množično preseljevanje) pomeni domnevne množične selitve grškega ljudstva Dorcev, ki se je začelo v dalmatinskem prostoru in nadaljevalo na podeželju Doride v osrednji Grčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Dorska selitev
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Zgodovina Grčije in Drač
Egipčani
Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.
Poglej Zgodovina Grčije in Egipčani
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Zgodovina Grčije in Egipt
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Etolska zveza
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Zgodovina Grčije in Evropa
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Zgodovina Grčije in Feničanska abeceda
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Zgodovina Grčije in Fenicija
Filip II. Makedonski
Makedonska falanga Filip II.
Poglej Zgodovina Grčije in Filip II. Makedonski
Filip V. Makedonski
Filip V. (grško Φίλιππος Δ΄), makedonski kralj med letoma 221 do 179 pr. n. št. v rodbini Antigonidov, * 238 pr. n. št., † 179 pr. n. št. Sin kralja Demetrija II. Etolskega.
Poglej Zgodovina Grčije in Filip V. Makedonski
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Galci
Geometrična umetnost
Geometrična umetnost je faza razvoja grške umetnosti, ki je ime dobila po značilnih geometrijskih vzorcih v vaznem slikarstvu.
Poglej Zgodovina Grčije in Geometrična umetnost
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zgodovina Grčije in Grčija
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Zgodovina Grčije in Grška abeceda
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Zgodovina Grčije in Grška mitologija
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Zgodovina Grčije in Grško-perzijske vojne
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zgodovina Grčije in Gruzija
Heloti
Heloti (grško Εἵλωτες) so v antični Grčiji brezpravni državni sužnji.
Poglej Zgodovina Grčije in Heloti
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Zgodovina Grčije in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Zgodovina Grčije in Hetiti
Hindukuš
Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.
Poglej Zgodovina Grčije in Hindukuš
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Zgodovina Grčije in Homer
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Zgodovina Grčije in Ikonoklazem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Zgodovina Grčije in Italija
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Zgodovina Grčije in Justinijan I.
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Zgodovina Grčije in Keramika
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Zgodovina Grčije in Knosos
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Zgodovina Grčije in Konstantin I. Veliki
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Zgodovina Grčije in Konstantinopel
Korintska ožina
Korintska ožina je ozek pas zemljišča, ki povezuje polotok Peloponez s preostalo celinsko Grčijo v bližini mesta Korint.
Poglej Zgodovina Grčije in Korintska ožina
Kos (otok)
Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.
Poglej Zgodovina Grčije in Kos (otok)
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Zgodovina Grčije in Krščanstvo
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Zgodovina Grčije in Kreta
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Zgodovina Grčije in Krf
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Ksenofont
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Kserks I.
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Zgodovina Grčije in Kuga
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Zgodovina Grčije in Langobardi
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Zgodovina Grčije in Levant
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Zgodovina Grčije in Libija
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Poglej Zgodovina Grčije in Linearna pisava A
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Zgodovina Grčije in Linearna pisava B
Lizander
Lizander (Lysandros), špartanski admiral in politik, * ?, † 395 pr. n. št. V vojni med Atenami in Šparto je vodil špartansko ladjevje.
Poglej Zgodovina Grčije in Lizander
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Zgodovina Grčije in Makedonija (kraljestvo)
Makedonske vojne
Makedonska vojna je naziv za več vojn.
Poglej Zgodovina Grčije in Makedonske vojne
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Poglej Zgodovina Grčije in Megara
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Zgodovina Grčije in Mezopotamija
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Zgodovina Grčije in Mikene
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Zgodovina Grčije in Minojska doba
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Zgodovina Grčije in Minos
Nakit
Nakit Nakit je skupno ime za predmete iz kristalov, plemenitih kovin ali drugih materialov, namenjene okraševanju telesa.
Poglej Zgodovina Grčije in Nakit
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Zgodovina Grčije in Ognjenik
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Zgodovina Grčije in Palača
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Zgodovina Grčije in Pamir
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Zgodovina Grčije in Peloponeška vojna
Peloponez
Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Peloponez
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Zgodovina Grčije in Periklej
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Zgodovina Grčije in Perzija
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Poglej Zgodovina Grčije in Perzijsko cesarstvo
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Pilos
Polis
Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.
Poglej Zgodovina Grčije in Polis
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Zgodovina Grčije in Potres
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Zgodovina Grčije in Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Poglej Zgodovina Grčije in Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Zgodovina Grčije in Ptolemajsko kraljestvo
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Rimska republika
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Zgodovina Grčije in Rodos
Segesta
Segesta (grško: Ἔγεστα, Egesta ali Σέγεστα, Ségesta ali Αἴγεστα, Aígesta; sicilijansko Siggésta) je bilo eno večjih mest Elimijcev, enega od treh avtohtonih ljudstev na Siciliji.
Poglej Zgodovina Grčije in Segesta
Selevk I. Nikator
Selevk I., znan po nadimku Nikator (»zmagovalec«), starogrški general, * okrog 358 pr.
Poglej Zgodovina Grčije in Selevk I. Nikator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Zgodovina Grčije in Selevkidsko cesarstvo
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Zgodovina Grčije in Sirakuze
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Zgodovina Grčije in Slovani
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Zgodovina Grčije in Sloveni
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Zgodovina Grčije in Solun
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Zgodovina Grčije in Stari Egipt
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Tebe, Grčija
Tirint
Tirint (stara grščina: Τίρυνς; moderna grščina: Τίρυνθα) je arheološko najdišče v Mikenah v Argolidi na Peloponezu, nekaj kilometrov severno od Navpliona.
Poglej Zgodovina Grčije in Tirint
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Zgodovina Grčije in Trakija
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Zgodovina Grčije in Troja
Trojanski konj
Konj, kot so ga uporabili pri snemanju filma ''Troja'' Trojanski konj je bila "naprava", ki so jo zgradili Grki v desetem letu trojanske vojne in jim je omogočila zavzetje mestne trdnjave.
Poglej Zgodovina Grčije in Trojanski konj
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Poglej Zgodovina Grčije in Tukidid
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Zgodovina Grčije in Turčija
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Zgodovina Grčije in Turkmenistan
Umetnik
Plesni umetniki Umetnik je (praviloma uveljavljen) samostojni kulturni delavec, ki lahko deluje na mnogih umetniških področjih.
Poglej Zgodovina Grčije in Umetnik
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Zgodovina Grčije in Zgodovina
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Zgodovina Grčije in Zlato