Kazalo
110 odnosi: A, Abdžad, Abeceda giz, Alfa, Arabska abeceda, B, Beta, Biblos, Bustrofedon, C, Cirilica, D, Delta, E, Epsilon, Eta (črka), F, Feničani, Fenicija, Fi, G, Gama, Glina, Grška abeceda, H, Hebrejska abeceda, Hi, I, Ižica (črka), Ipsilon (črka), J, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jota (črka), K, Kamen, Kapa (črka), Kartagina (občina), Klinopis, Kot, Kralj, Ksi, L, Lambda, Latinica, M, Mi (črka), N, Ni (črka), O, Omega, ... Razširi indeks (60 več) »
- Register svetovnega spomina
- Tipografija
- Ustanovitve v 11. stoletju pr. n. št.
A
A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.
Poglej Feničanska abeceda in A
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Feničanska abeceda in Abdžad
Abeceda giz
1. Mojzesova knjiga 29,11–16 v abecedi giz Abecéda gíz (gíška abecéda) ali kar gíz (ግዕዝ) sestavlja abugidsko pisavo, ki se je izvirno razvila za zapisovanje izumrlega semitskega jezika giz.
Poglej Feničanska abeceda in Abeceda giz
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Poglej Feničanska abeceda in Alfa
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Feničanska abeceda in Arabska abeceda
B
B b B je druga črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Feničanska abeceda in B
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Feničanska abeceda in Beta
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Feničanska abeceda in Biblos
Bustrofedon
Napis v načinu bustrofedon, Kreta, 5. stoletje pr. n. št. Bustrofédon je izraz, ki označuje način pisanja, pri katerem se smer pisanja v vsaki naslednji vrstici obrne: če je prva vrstica pisana od leve proti desni, je druga od desne proti levi, tretja spet od leve proti desni in tako naprej.
Poglej Feničanska abeceda in Bustrofedon
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Feničanska abeceda in C
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Feničanska abeceda in Cirilica
D
D d D je peta črka slovenske abecede in četrta črka latinice.
Poglej Feničanska abeceda in D
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Poglej Feničanska abeceda in Delta
E
E e E je šesta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in E
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Feničanska abeceda in Epsilon
Eta (črka)
Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.
Poglej Feničanska abeceda in Eta (črka)
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in F
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Feničanska abeceda in Feničani
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Feničanska abeceda in Fenicija
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Feničanska abeceda in Fi
G
G g G je osma črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in G
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Poglej Feničanska abeceda in Gama
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Feničanska abeceda in Glina
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Feničanska abeceda in Grška abeceda
H
H h H je deveta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in H
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Feničanska abeceda in Hebrejska abeceda
Hi
Hi (grško:; velika črka: Χ, mala črka: χ) je dvaindvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 600.
Poglej Feničanska abeceda in Hi
I
I i I je deseta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in I
Ižica (črka)
Ѵ (starocerkvenoslovansko ižica) je starejša cirilska črka, ki je predstavljala ipsilon (Υ, υ) v besedah iz grščine, kot na primer снодъ (sünodǔ, sinoda).
Poglej Feničanska abeceda in Ižica (črka)
Ipsilon (črka)
Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.
Poglej Feničanska abeceda in Ipsilon (črka)
J
J j J je enajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in J
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Feničanska abeceda in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Poglej Feničanska abeceda in Jota (črka)
K
K k K je dvanajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in K
Kamen
Kámen je trd mineralen predmet, ki sestavlja zemeljsko skorjo.
Poglej Feničanska abeceda in Kamen
Kapa (črka)
Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.
Poglej Feničanska abeceda in Kapa (črka)
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Feničanska abeceda in Kartagina (občina)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Feničanska abeceda in Klinopis
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Feničanska abeceda in Kot
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Feničanska abeceda in Kralj
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Poglej Feničanska abeceda in Ksi
L
L l L je trinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in L
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Poglej Feničanska abeceda in Lambda
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Feničanska abeceda in Latinica
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in M
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Poglej Feničanska abeceda in Mi (črka)
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in N
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Poglej Feničanska abeceda in Ni (črka)
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in O
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Poglej Feničanska abeceda in Omega
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Poglej Feničanska abeceda in Omikron
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in P
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Feničanska abeceda in Papirus
Pi (črka)
Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.
Poglej Feničanska abeceda in Pi (črka)
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Feničanska abeceda in Pisava
Pravokotnost
pravokotnice na premico ''AB'' iz dane točke ''C'' Pravokótnost (tudi ortogonálnost) je ena od osnovnih relacij med različnimi geometrijskimi objekti: premicami, daljicami, vektorji, krivuljami, ravninami ipd.
Poglej Feničanska abeceda in Pravokotnost
Psi
Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.
Poglej Feničanska abeceda in Psi
Q
Q q Q (ku) je sedemnajsta črka latinske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in Q
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in R
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Poglej Feničanska abeceda in Ro
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Feničanska abeceda in Runa
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in S
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Feničanska abeceda in Samoglasnik
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Feničanska abeceda in Sarkofag
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Feničanska abeceda in Semitski jeziki
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Poglej Feničanska abeceda in Sigma
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje sirščina.
Poglej Feničanska abeceda in Sirska abeceda
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Feničanska abeceda in Soglasnik
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Feničanska abeceda in Sredozemlje
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Feničanska abeceda in Staroitalska pisava
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in T
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Poglej Feničanska abeceda in Tau
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Poglej Feničanska abeceda in Theta
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in U
Ugaritska abeceda
Ugaritska abeceda je iz klinopisa izpeljana soglasniška abeceda (abdžad).
Poglej Feničanska abeceda in Ugaritska abeceda
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Feničanska abeceda in Unicode
V
V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in V
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in W
X
X x X (iks) je črka latinske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in X
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in Y
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Feničanska abeceda in Z
Zeta (črka)
Zéta ali dzéta (grško; velika črka Ζ, mala črka ζ) je šesta črka grške abecede in ima številčno vrednost 7.
Poglej Feničanska abeceda in Zeta (črka)
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Poglej Feničanska abeceda in К
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Poglej Feničanska abeceda in П
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Poglej Feničanska abeceda in О
Џ
Џ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski in makedonski abecedi.
Poglej Feničanska abeceda in Џ
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Poglej Feničanska abeceda in А
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Poglej Feničanska abeceda in Н
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Poglej Feničanska abeceda in Р
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Poglej Feničanska abeceda in С
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Poglej Feničanska abeceda in Т
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Poglej Feničanska abeceda in У
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Poglej Feničanska abeceda in Х
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Feničanska abeceda in Ц
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Poglej Feničanska abeceda in Ч
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Poglej Feničanska abeceda in Ш
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Poglej Feničanska abeceda in Щ
Э
*Э 262x262_pik Э (э) je cirilska črka.
Poglej Feničanska abeceda in Э
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Poglej Feničanska abeceda in М
Ј
Ј je cirilska črka, ki je po obliki in izgovorjavi enaka latinični črki J. Črko uporabljajo v srbščini in makedonščini od Karadžićeve pravopisne reforme naprej.
Poglej Feničanska abeceda in Ј
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Poglej Feničanska abeceda in И
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Poglej Feničanska abeceda in З
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Feničanska abeceda in Б
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Poglej Feničanska abeceda in В
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Feničanska abeceda in Г
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Poglej Feničanska abeceda in Д
І
І je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ι (enako kot latinični I).
Poglej Feničanska abeceda in І
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Poglej Feničanska abeceda in Е
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Poglej Feničanska abeceda in Л
Й
Й je cirilska črka, ki se je razvila iz cirilske črke И.
Poglej Feničanska abeceda in Й
Glej tudi
Register svetovnega spomina
Tipografija
Ustanovitve v 11. stoletju pr. n. št.
Prav tako znan kot Feničanska pisava.