Kazalo
116 odnosi: Ašur, Abdžad, Abeceda, Abu Salabih, Ahemenidsko cesarstvo, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Alalah, Amarnska pisma, Antioh I. Soter, Antiohov valj, Apnenec, Ashmolov muzej, Asirija, Asurbanipal, Asurbanipalova knjižnica, Širaz, Številski sistem, Šulgi, Železna doba, Babilon, Babilonija, Behistunski napis, Beneška republika, Berlin, Blauova spomenika, Bližnji vzhod, Britanska vzhodnoindijska družba, Britanski muzej, Bronasta doba, Carigrajski arheološki muzej, Caylusova vaza, Darej I., Dingir, Eblaitščina, Elamščina, Enmebaragesi, Enmerkar in gospodar Arate, Ep o Gilgamešu, Esagila, Feničanska abeceda, Filologija, Girsu, Grščina, Hamurabi, Hamurabijev zakonik, Hatščina, Hatuša, Hetitščina, Hetitski klinopis, ... Razširi indeks (66 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Klinopis in Ašur
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Klinopis in Abdžad
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Klinopis in Abeceda
Abu Salabih
Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.
Poglej Klinopis in Abu Salabih
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Klinopis in Ahemenidsko cesarstvo
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Klinopis in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Klinopis in Akadsko kraljestvo
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Klinopis in Alalah
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Klinopis in Amarnska pisma
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Klinopis in Antioh I. Soter
Antiohov valj
Antiohov valj je valj selevkidskega vladarja Antioha I. Soterja iz obdobja okoli 250 pr.
Poglej Klinopis in Antiohov valj
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Klinopis in Apnenec
Ashmolov muzej
Ashmolov muzej (uradno ime Ashmolov muzej umetnosti in arheologije) na ulici Beaumont, Oxford, Anglija, je prvi univerzitetni muzej na svetu.
Poglej Klinopis in Ashmolov muzej
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Klinopis in Asirija
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.
Poglej Klinopis in Asurbanipal
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Klinopis in Asurbanipalova knjižnica
Širaz
Širaz (Perzijdko: شیراز Shīrāz) je glavno mesto province Fars in peto najštevilčnejše mesto v Iranu.
Poglej Klinopis in Širaz
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej Klinopis in Številski sistem
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Klinopis in Šulgi
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Klinopis in Železna doba
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Klinopis in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Klinopis in Babilonija
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Klinopis in Behistunski napis
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Klinopis in Beneška republika
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Klinopis in Berlin
Blauova spomenika
Blauova spomenika sta par popisanih kamnov iz skrilavca, odkrita v Mezopotamiji.
Poglej Klinopis in Blauova spomenika
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Klinopis in Bližnji vzhod
Britanska vzhodnoindijska družba
Zastava družbe Britanska vzhodnoindijska družba (British East India Company; tudi English East India Company, East India Company, John Company) je bila ena prvih delniških družb.
Poglej Klinopis in Britanska vzhodnoindijska družba
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Klinopis in Britanski muzej
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Klinopis in Bronasta doba
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Poglej Klinopis in Carigrajski arheološki muzej
Caylusova vaza
Caylusova vaza je vrč iz alabastra, posvečen ahemenidskemu kralju Kserksu I., na katerem so napisi v egipčanskih hieroglifih in staroperzijskem klinopisu.
Poglej Klinopis in Caylusova vaza
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Klinopis in Darej I.
Dingir
Ime simurumskega kralja Iddin-Sina (𒀭𒄿𒋾𒀭𒂗𒍪, I-ti-n Sîn); znak ''"dingir"'' pred imenom pomeni ''"božanski"'', sredi imena pa glas ''"n"''; stela v Muzeju Sulejmanija, Irak Dingir (običajno prečrkovano kot diĝir, izgovorjeno kot /diŋir/) je klinopisni znak, najpogosteje določilnik za božanstvo, vendar ima tudi več drugih pomenov.
Poglej Klinopis in Dingir
Eblaitščina
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.
Poglej Klinopis in Eblaitščina
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Klinopis in Elamščina
Enmebaragesi
Enmebaragesi, tudi En-Men-Barage-Si ali Mebaragesi, je bil kralj Kiša, ki je po Seznamu sumerskih kraljev vladal okoli leta 2500 pr.
Poglej Klinopis in Enmebaragesi
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Poglej Klinopis in Enmerkar in gospodar Arate
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Klinopis in Ep o Gilgamešu
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Klinopis in Esagila
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Klinopis in Feničanska abeceda
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Klinopis in Filologija
Girsu
Girsu ali Ngirsu (sumersko ĝir2-suki), sodobni Tell Tello ali Telloh v iraškem governoratu Dhi Qar, je bil antično sumersko mesto, ki je stalo 28 km severno od Lagaša.
Poglej Klinopis in Girsu
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Klinopis in Grščina
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Klinopis in Hamurabi
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Poglej Klinopis in Hamurabijev zakonik
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Klinopis in Hatščina
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Klinopis in Hatuša
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Klinopis in Hetitščina
Hetitski klinopis
Tablica z besedilom v hetitskem klinopisu Hetitski klinopis je različica klinopisa, prirejena za pisanje hetitskega jezika.
Poglej Klinopis in Hetitski klinopis
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Klinopis in Hieroglif
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Klinopis in Histasp
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Klinopis in Hurijščina
Indianapolis
Indianapolis je glavno mesto ameriške zvezne države Indiana.
Poglej Klinopis in Indianapolis
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Klinopis in Indoevropski jeziki
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Klinopis in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Klinopis in Iran
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Klinopis in Isin
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Klinopis in Islam
Japonščina
Japónščina (japonsko 日本語, nihongo) je jezik izolat z več kot 125 milijoni govorcev, v prvi vrsti na Japonskem, kjer je državni in uradni jezik.
Poglej Klinopis in Japonščina
Jean-François Champollion
Jean-François Champollion, francoski jezikoslovec in egiptolog, * 23. december 1790, Figeac, † 4. marec 1832, Pariz.
Poglej Klinopis in Jean-François Champollion
Kambiz I.
Kambiz I. ali Kambiz Starejši (iz starogrškega Καμβύσης, Kambíses, perzijsko Kambūǰiya, elamsko Kanbuziya, akadsko Kambuziya, aramejsko Knbwzy) je bil od okoli 580 pr.
Poglej Klinopis in Kambiz I.
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Klinopis in Kambiz II.
Kamen iz Rosette
Kamen iz Rosette iz Britanskega muzeja. Kamen iz Rosette je temni granodioritni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov.
Poglej Klinopis in Kamen iz Rosette
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Poglej Klinopis in Kamena doba
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Klinopis in København
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Klinopis in Kültepe
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Klinopis in Kir II.
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Klinopis in Kitajska pisava
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Klinopis in Kratka kronologija
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Klinopis in Kserks I.
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Klinopis in Lagaš
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Klinopis in Larsa
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Klinopis in Latinščina
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Klinopis in Louvre
Lugal
Detajl s sumerskega kipa kralja Adaba Lugaldaluja, ki je vladal sredi 3. tisočletja pr. n. št., na katerem je sumerski klinopisni znak ''lugal'' Lugal (sumersko LÚ.GAL, veliki mož, novoasirsko LUGAL, lugal) je bil eden od več sumerskih nazivov vladarjev mestnih držav.
Poglej Klinopis in Lugal
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Klinopis in Lugalzagezi
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Klinopis in Luvijščina
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Klinopis in Mari
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Klinopis in Mezopotamija
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Klinopis in Mosul
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Klinopis in Nabu
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Klinopis in Naram-Sin Akadski
Nimintaba
Nimintaba (𒀭𒐏𒋰𒁀, DNimin-tab-ba, ime se je pred tem bralo Dimtabba) je bila sumerska boginja.
Poglej Klinopis in Nimintaba
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Klinopis in Nipur
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Poglej Klinopis in Nuzi
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Klinopis in Pariz
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Klinopis in Partsko cesarstvo
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Klinopis in Perzepolis
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Klinopis in Perzijščina
Piktogram
Piktográm (redko tudi piktográf) je osnovni gradnik slikovne pisave - poenostavljena slika, ki predstavlja neki predmet ali pojem.
Poglej Klinopis in Piktogram
Rasamov valj
url.
Poglej Klinopis in Rasamov valj
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Klinopis in Rimuš
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Klinopis in Samoglasnik
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Klinopis in Satrapija
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Klinopis in Semitski jeziki
Sipar
Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.
Poglej Klinopis in Sipar
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Klinopis in Sirija
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Klinopis in Soglasnik
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Klinopis in Stari Egipt
Stela (spomenik)
Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.
Poglej Klinopis in Stela (spomenik)
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Klinopis in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Klinopis in Sumerija
Suza
Suza je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kneževi Vinogradi; le-ta pa spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Poglej Klinopis in Suza
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Poglej Klinopis in Tablice iz Eble
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Poglej Klinopis in Taharka
Tell Šejk Hamad
Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.
Poglej Klinopis in Tell Šejk Hamad
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Klinopis in Tiglat-Pileser I.
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Klinopis in Topografija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Klinopis in Turčija
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Klinopis in Ugaritščina
Ugaritska besedila
Baalov krog, najbolj znano Ugaritsko besedilo,Aaron Demsky (1977). ''"A Proto-Canaanite Abecedary dating from the period of the Judges and its implications for the history of the Alphabet"''. Tel Aviv. 4:47ff. razstavljeno v Louvreu Ugaritska besedila so korpus starodavnih klinopisnih besedil, odkritih leta 1928 v Ugaritu (Ras Shamra) in Ras ibn Haniju, Sirija.
Poglej Klinopis in Ugaritska besedila
Unicode
Unicode (slovenjeno unikod) je standard za kodiranje znakov v računalništvu, ki glede na implementacijo za zapis znaka uporablja od enega do štiri zloge.
Poglej Klinopis in Unicode
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Klinopis in Ur
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Klinopis in Urartščina
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Klinopis in Uruk