Kazalo
21 odnosi: Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Alabaster, Aleksander Veliki, Artakserks I., Behistunski napis, Britanski muzej, Darej I., Faraon, Francoska narodna knjižnica, Hieroglif, Histasp, Jean-François Champollion, Kabinet medalj, Kamen iz Rosette, Kartuša (hieroglif), Klinopis, Kserks I., Louvre, Mavzolej v Halikarnasu, Perzepolis.
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Caylusova vaza in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Caylusova vaza in Ahemenidsko cesarstvo
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Caylusova vaza in Alabaster
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Caylusova vaza in Aleksander Veliki
Artakserks I.
Artakserks I. (perzijsko اردشیر یکم, staroperzijsko Artaxšaça, (tisti) ki vlada (xšaça R. Schmitt. ARTAXERXES. Encyclopædia Iranica. 15. december 1986. Pridobljeno 12. marca 2012. hebrejsko אַרְתַּחְשַׁשְׂתָּא, grško, Artaksérkses) je bil peti perzijski kralj iz dinastije Ahemenidov, ki je vladal v letih 465-424 pr.
Poglej Caylusova vaza in Artakserks I.
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Caylusova vaza in Behistunski napis
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Caylusova vaza in Britanski muzej
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Caylusova vaza in Darej I.
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Caylusova vaza in Faraon
Francoska narodna knjižnica
Francoska narodna knjižnica (okrajšano BnF) je narodna knjižnica francoskih dežel s sedežem v Parizu.
Poglej Caylusova vaza in Francoska narodna knjižnica
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Caylusova vaza in Hieroglif
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Caylusova vaza in Histasp
Jean-François Champollion
Jean-François Champollion, francoski jezikoslovec in egiptolog, * 23. december 1790, Figeac, † 4. marec 1832, Pariz.
Poglej Caylusova vaza in Jean-François Champollion
Kabinet medalj
Kabinet medalj (francosko Cabinet des Médailles, uradno Département des Monnaies, Médailles et Antiques de la Bibliothèque nationale de France), je oddelek Francoske narodne knjižnice. Nahaja se v Parizu v palači Richelieu-Louvois na Rue de Richelieu, nekdanji glavni zgradbi knjižnice.
Poglej Caylusova vaza in Kabinet medalj
Kamen iz Rosette
Kamen iz Rosette iz Britanskega muzeja. Kamen iz Rosette je temni granodioritni kamen (pogosto napačno označen kot bazaltni), ki je raziskovalcem omogočil razvozlavo hieroglifov.
Poglej Caylusova vaza in Kamen iz Rosette
Kartuša (hieroglif)
Hieroglif kartuša kot tak se je v egipčanščini uporabljal za besedo ime.
Poglej Caylusova vaza in Kartuša (hieroglif)
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Caylusova vaza in Klinopis
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Caylusova vaza in Kserks I.
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Caylusova vaza in Louvre
Mavzolej v Halikarnasu
Mavzolej v Halikarnasu ali Mavzolova grobnica (grško Μαυσωλεῖον τῆς Ἁλικαρνασσοῦ, turško Halikarnas Mozolesi) je bil grob, zgrajen med 353 in 350 pr.
Poglej Caylusova vaza in Mavzolej v Halikarnasu
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Caylusova vaza in Perzepolis