Kazalo
90 odnosi: Afrika, Ahemenidi, Ahura Mazda, Aleksander Veliki, Anatolija, Antična Šparta, Apolon, Armenija, Arsam, Atene, Atika, Atosa, Črno morje, Babilon, Babilonija, Baktrija, Behistunski napis, Bitka na Maratonskem polju, Bospor, Britanski muzej, Don (reka), Donava, Edfu, Egipt, Elam, Evropa, Faraon, Grčija, Grško-perzijske vojne, Grki, Herodot, Hieroglif, Hindukuš, Histasp, Ind, Indijski ocean, Iran, Italija, Judje, Kabul, Kambiz II., Karija, Kartagina (občina), Kavkaz, Kilikija, Kir II., Kralj, Kserks I., Ktezij, London, ... Razširi indeks (40 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Darej I. in Afrika
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Darej I. in Ahemenidi
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Darej I. in Ahura Mazda
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Darej I. in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Darej I. in Anatolija
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Darej I. in Antična Šparta
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Darej I. in Apolon
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Darej I. in Armenija
Arsam
Arsam (staroperzijsko 𐎠𐎼𐏁𐎠𐎶 Aršāma, perzijsko آرش,م, Arshām, grško Ἀρσάμης, Arsámes) je bil sin Ariamna in v ahemenidskem obdobju morda nekaj časa kralj Perzije, * ni znano, † okoli 520 pr. n. št. Ime Arsam pomeni »(tisti, ki) ima junaško moč«.
Poglej Darej I. in Arsam
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Darej I. in Atene
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Darej I. in Atika
Atosa
Atosa (starogrško, Atossa iz staroperzijskega *Utauθa, perzijsko آتوسا, Atosa, avestsko Hutaosā) je bila ahemenidska princesa, hčerka Kira II. Velikega in Kasandane in verjetno sestra perzijskega kralja Kambiza II., * 550 pr. n. št., † 475 pr. n. št. Leta 522 pr.
Poglej Darej I. in Atosa
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Darej I. in Črno morje
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Darej I. in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Darej I. in Babilonija
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Darej I. in Baktrija
Behistunski napis
Behistunski, Bistunski ali Bisutunski napis (sodobno perzijsko بیستون, staroperzijsko Bagastana – Božje mesto), trojezični napis na gori Behistun pri mestu Kermanšah v provinci Kermanšah v zahodnem Iranu.
Poglej Darej I. in Behistunski napis
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Darej I. in Bitka na Maratonskem polju
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Darej I. in Bospor
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Darej I. in Britanski muzej
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Darej I. in Don (reka)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Darej I. in Donava
Edfu
Edfu ali Idfu, antični Behdet (egiptovsko arabsko إدفو, Edfu), je mesto v Egiptu na zahodnem bregu Nila med Esno in Asuanom.
Poglej Darej I. in Edfu
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Darej I. in Egipt
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Darej I. in Elam
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Darej I. in Evropa
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Darej I. in Faraon
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Darej I. in Grčija
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Darej I. in Grško-perzijske vojne
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Darej I. in Grki
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Darej I. in Herodot
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Darej I. in Hieroglif
Hindukuš
Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.
Poglej Darej I. in Hindukuš
Histasp
Histasp (iz grškega, Histaspes, perzijsko گشتاسب, Goštasb, staroperzijsko Wištāspa, babilonsko Uštaspi, elamsko Mišdašba, kar pomeni divjak) je bil satrap Baktrije in morda Perzisa, * okoli 570 pr. n. št., † 495 pr. n. št. Histasp je bil oče ahemenidskega kralja Dareja I.
Poglej Darej I. in Histasp
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Darej I. in Ind
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Darej I. in Indijski ocean
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Darej I. in Iran
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Darej I. in Italija
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Darej I. in Judje
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Darej I. in Kabul
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Darej I. in Kambiz II.
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Darej I. in Karija
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Darej I. in Kartagina (občina)
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Darej I. in Kavkaz
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Poglej Darej I. in Kilikija
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Darej I. in Kir II.
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Darej I. in Kralj
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Darej I. in Kserks I.
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Darej I. in Ktezij
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Darej I. in London
Mag (razločitev)
Mag ima lahko več pomenov.
Poglej Darej I. in Mag (razločitev)
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Darej I. in Makedonci
Maraton, Grčija
Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.
Poglej Darej I. in Maraton, Grčija
Meander (reka)
Reka Büyük Menderes (zgodovinsko Maeander ali Meander, iz stare grščine: Μαίανδρος, Maíandros; turško Büyük Menderes Irmağı), je reka v jugozahodni Turčiji.
Poglej Darej I. in Meander (reka)
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Darej I. in Medijci
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Darej I. in Memfis, Egipt
Meniška skupnost na gori Atos
Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.
Poglej Darej I. in Meniška skupnost na gori Atos
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Darej I. in Nil
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Darej I. in Parti
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Darej I. in Pasargad
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Darej I. in Perzepolis
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Darej I. in Perzija
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Darej I. in Perzijščina
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Darej I. in Perzijci
Pont
Kip Ponta Pont (slovensko morje) je bil starodavni, pred-Olimpski bog morja v grški mitologiji, sin Gaje, ki ga je rodila na isti način kot večino svojih otrok - sama, brez oploditve.
Poglej Darej I. in Pont
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Darej I. in Rdeče morje
Sais
Sais (egipčansko Zau, arabsko صا الحجر, Sa Alhujr, starogrško, Sáïs, koptsko ⲥⲁⲓ) ali Sa El Hagar je bilo staroegičansko mesto ob Kanopskem rokavu Nila v zahodni Nilovi delti.
Poglej Darej I. in Sais
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Darej I. in Samomor
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Darej I. in Satrap
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Darej I. in Satrapija
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Darej I. in Severna Makedonija
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Darej I. in Seznam babilonskih kraljev
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Poglej Darej I. in Seznam faraonov
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Darej I. in Seznam perzijskih kraljev
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Darej I. in Sicilija
Skilaks
Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.
Poglej Darej I. in Skilaks
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Darej I. in Skiti
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Darej I. in Smerdis
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Darej I. in Stari Egipt
Susa
Susa je lahko.
Poglej Darej I. in Susa
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Darej I. in Suza, Perzija
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Darej I. in Tesalija
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Darej I. in Trakija
Uradni jezik
Rabo določenega uradnega jezika predpisuje približno polovica držav sveta.
Poglej Darej I. in Uradni jezik
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Darej I. in Uzurpator
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Darej I. in Vatikan
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Darej I. in Volga
Zaratustra
Raffael Santi, ''Stara Atenska šola''. Spredaj je upodobljen Ptolemaj, v ozadju Zaratustra (fantazijski portret). Zaratustra (avesta Zaraθuštra, perzijsko زرتشت Zartošt) ali Zoroaster (grško Ζωροάστρης, Zōroastrēs), perzijski prerok in verski pesnik.
Poglej Darej I. in Zaratustra
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Darej I. in Zaratustrstvo
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Darej I. in 1911
Prav tako znan kot Darej I. Veliki, Darej Veliki.