Kazalo
68 odnosi: Ašur, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Aleksander Veliki, Amoriti, Asirci, Asirija, Babilon, Babilonsko-asirska književnost, Bagdad, Belšazar, Charles Sanders Peirce, Darej I., Diplomat, Egipt, Elam, Evfrat, Faraon, Glavno mesto, Hamurabi, Hamurabijev zakonik, Hetiti, Irak, Isin, Jahdun-Lim, Jeruzalem, Kasiti, Kavkaz, Kir II., Klinopis, Književnost, Koledar, Kserks I., Kudur-Mabuk, Kurigalzu I., Larsa, Mari, Medijci, Mezopotamija, Nabonid, Nabopolasar, Nebukadnezar I., Nebukadnezar II., Nil, Ninive, Nomadi, Perzija, Perzijci, Religija, Rim-Sin II., ... Razširi indeks (18 več) »
- Bivše azijske monarhije
- Bivši imperiji
- Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Babilonija in Ašur
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Babilonija in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Babilonija in Akadsko kraljestvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Babilonija in Aleksander Veliki
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Babilonija in Amoriti
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Babilonija in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Babilonija in Asirija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Babilonija in Babilon
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Poglej Babilonija in Babilonsko-asirska književnost
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Babilonija in Bagdad
Belšazar
Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.
Poglej Babilonija in Belšazar
Charles Sanders Peirce
Charles Sanders Peirce, ameriški matematik, filozof, logik, semiotik, statistik, fizik, astronom, kemik * 10. september 1839, Cambridge, Massachusetts, ZDA, † 19. april 1914, Milford, Pennsylvania, ZDA.
Poglej Babilonija in Charles Sanders Peirce
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Babilonija in Darej I.
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Babilonija in Diplomat
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Babilonija in Egipt
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Babilonija in Elam
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Babilonija in Evfrat
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Babilonija in Faraon
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Babilonija in Glavno mesto
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Babilonija in Hamurabi
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Poglej Babilonija in Hamurabijev zakonik
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Babilonija in Hetiti
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Babilonija in Irak
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Babilonija in Isin
Jahdun-Lim
Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.
Poglej Babilonija in Jahdun-Lim
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Babilonija in Jeruzalem
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Babilonija in Kasiti
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Babilonija in Kavkaz
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Babilonija in Kir II.
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Babilonija in Klinopis
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Babilonija in Književnost
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Babilonija in Koledar
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Babilonija in Kserks I.
Kudur-Mabuk
Ustanovitveni kipec ženske s košaro s posvetilom larškega vladarja Kudur-Mabuga (1770 pr. n. št.); Pergamski muzej, Berlin Kudur-Mabuk (akadsko Ku-du-ur-ma-bu-uk) je bil vladar Elama in oče (in sovladar) larških kraljev Varad-Sina in Rim-Sina I..
Poglej Babilonija in Kudur-Mabuk
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Poglej Babilonija in Kurigalzu I.
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Babilonija in Larsa
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Babilonija in Mari
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Babilonija in Medijci
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Babilonija in Mezopotamija
Nabonid
Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.
Poglej Babilonija in Nabonid
Nabopolasar
Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.
Poglej Babilonija in Nabopolasar
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Babilonija in Nebukadnezar I.
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Poglej Babilonija in Nebukadnezar II.
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Babilonija in Nil
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Babilonija in Ninive
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Babilonija in Nomadi
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Babilonija in Perzija
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Babilonija in Perzijci
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Babilonija in Religija
Rim-Sin II.
Rim-Sin II. je bil uzurpator prestola v Larsi, ki je vladal od 1741 do 1736 pr.
Poglej Babilonija in Rim-Sin II.
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Babilonija in Samsu-iluna
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Poglej Babilonija in Sanherib
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Babilonija in Sargon Akadski
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Babilonija in Sargon II.
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Babilonija in Selevkidsko cesarstvo
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Babilonija in Semiti
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Babilonija in Seznam babilonskih kraljev
Sherlock Holmes
Sidneya Pageta iz ''The Strand Magazine''. Sherlock Holmes je izmišljeni detektiv iz pozne viktorijanske dobe, škotskega pisatelja in zdravnika, Arthurja Conana Doyla.
Poglej Babilonija in Sherlock Holmes
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Babilonija in Sigmund Freud
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Babilonija in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Babilonija in Sumerija
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Babilonija in Tukulti-Ninurta I.
Varad-Sin
Ninsuninega templja v Larsi s posvetilom larškega kralja Varad-Sina; Muzej Louvre, Pariz Varad-Sin (klinopisno Ir-en.zu) je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1834 do 1823 pr.
Poglej Babilonija in Varad-Sin
Zigurat
Rekonstrukcija fasade na Novosumerskem Velikem Ziguratu v Uru, blizu Nasiriyah, Irak Zigurat (/zɪɡʊˌræt/, Akadsko ziqqurat, zaqāru pomeni "graditi na dvignjenem območju") je bila ogromna struktura, ki so jih gradili v stari mezopotamski dolini in na zahodni iranski planoti in ima obliko stopničaste piramide.
Poglej Babilonija in Zigurat
Zimri-Lim
Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.
Poglej Babilonija in Zimri-Lim
14. stoletje pr. n. št.
Štirinajsto stoletje pr.
Poglej Babilonija in 14. stoletje pr. n. št.
7. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7.
Poglej Babilonija in 7. stoletje pr. n. št.
8. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 11. stoletje pr. n. št. | 10. stoletje pr. n. št. | 9. stoletje pr. n. št. | 8.
Poglej Babilonija in 8. stoletje pr. n. št.