Kazalo
240 odnosi: Ašdod, Aškelon, Ašur, Ašur-ubalit I., Ašur-ubalit II., Ašurnasirpal II., Akaba, Akadščina, Akšak, Aliat II., Amanska citadela, Amarnska pisma, Amarnsko obdobje, Ami-Saduka, Amorejščina, Amoriti, Anšar, Antične mezopotamske merske enote, Antioh VII. Sidet, Antiohov valj, Anunaki, Arbil, Artaban V., Artakserks II., Artakserks III., Asirija, Asterizem, Asurbanipalova knjižnica, Şanlıurfa, Šalmaneser III., Šalmaneser V., Šamaš-šum-ukin, Šamši-Adad V., Šestindvajseta egipčanska dinastija, Šupiluliuma I., Časovni pregled astronomije, Časovni pregled astronomov, Babilonske številke, Babilonski stolp, Banjast obok, Bel (mitologija), Bel-ibni, Belšazar, Berosus, Bitka pri Pteriji, Bitka pri Timbri, Bronasta doba, Burnaburiaš II., Cedrov gozd, Cement, ... Razširi indeks (190 več) »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Babilonija in Ašdod
Aškelon
Aškelon (hebrejsko אַשְׁקְלוֹן, Aškelon), znan tudi kot Askalon (grško, Askálōn, arabsko عَسْقَلَان, ʿAsqalān), je mesto na sredozemski obali v južnem Izraelu, približno 50 km južno od Tel Aviva.
Poglej Babilonija in Aškelon
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Babilonija in Ašur
Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.
Poglej Babilonija in Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit II.
Ašur-ubalit II. (asirsko Aššur-uballiṭ II) je bil zadnji kralj Novoasirskega cesarstva, ki je nasledil Sin-šar-iškuna in vladal od leta 612/611 do 609 pr.
Poglej Babilonija in Ašur-ubalit II.
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.
Poglej Babilonija in Ašurnasirpal II.
Akaba
Akaba je edino obalno mesto v Jordaniji in največje in najbolj naseljeno mesto v Akabskem zalivu.
Poglej Babilonija in Akaba
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Babilonija in Akadščina
Akšak
Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).
Poglej Babilonija in Akšak
Aliat II.
Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.
Poglej Babilonija in Aliat II.
Amanska citadela
Amanska citadela je zgodovinsko mesto v središču mesta Aman v Jordaniji.
Poglej Babilonija in Amanska citadela
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Babilonija in Amarnska pisma
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Poglej Babilonija in Amarnsko obdobje
Ami-Saduka
Ami-Saduka, tudi Amisaduka in Amizaduga, je bil deseti kralj iz Prve babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1646-1626 pr.
Poglej Babilonija in Ami-Saduka
Amorejščina
Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Poglej Babilonija in Amorejščina
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Babilonija in Amoriti
Anšar
asirskih prestolnic Anšar (slovensko vse nebo) je bil prvobitni bog v babilonskem mitu o stvaritvi sveta Enuma Eliš.
Poglej Babilonija in Anšar
Antične mezopotamske merske enote
Sumersko meroslovje: veliko leto, leto, mesec, dan, ura, geš in vatel Antične mezopotamske merske enote izvirajo iz ohlapno organiziranih mezopotamskih mestnih državic v zgodnjem sumerskem dinastičnem obdobju.
Poglej Babilonija in Antične mezopotamske merske enote
Antioh VII. Sidet
Antioh VII.
Poglej Babilonija in Antioh VII. Sidet
Antiohov valj
Antiohov valj je valj selevkidskega vladarja Antioha I. Soterja iz obdobja okoli 250 pr.
Poglej Babilonija in Antiohov valj
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Poglej Babilonija in Anunaki
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Babilonija in Arbil
Artaban V.
Artaban V. Partski (perzijsko اردوان, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.
Poglej Babilonija in Artaban V.
Artakserks II.
Artakserks II.
Poglej Babilonija in Artakserks II.
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Poglej Babilonija in Artakserks III.
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Babilonija in Asirija
Asterizem
Asterizem Veliki voz (Big Dipper) v ozvezdju Veliki medved (''Ursa Major''). Asterizem je kakršnakoli povezava zvezd, ki ima svojo značilno obliko in ime, a ni uradno ozvezdje glede na razmejitve neba po določilih Mednarodne astronomske zveze.
Poglej Babilonija in Asterizem
Asurbanipalova knjižnica
Asurbanipalova kraljeva knjižnica, imenovana po zadnjem velikem vladarju Asirskega cesarstva Asurbanipalu, je zbirla več kot 30.000 klinopisnih glinastih tablic in fragmentov iz 7.
Poglej Babilonija in Asurbanipalova knjižnica
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Babilonija in Şanlıurfa
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Poglej Babilonija in Šalmaneser III.
Šalmaneser V.
Šalmaneser V. (akadsko Šulmanu-ašarid, hebrejsko שַׁלְמַנְאֶסֶר, sodobno hebrejsko Šalman’eser, tibersko Šalmanʼéser, grško Salamanassar; latinsko Salmanasar) je bil kralj Asirije in Babilonije, ki je vladal od 727 do 722 pr.
Poglej Babilonija in Šalmaneser V.
Šamaš-šum-ukin
Britanskem muzeju Potrditev Šamaš-šum-ukinove donacije; tablica je zdaj v Britanskem muzeju Šamash-šum-ukin (asirsko mdGIŠ.NU₁₁-MU-GI.NA, Šamaš-šuma-ukin, poslovenjeno Šamaš je namestil (svojega) naslednika) je bil asirski kralj Babilonije, ki je vladal od leta 667 do 648 pr.
Poglej Babilonija in Šamaš-šum-ukin
Šamši-Adad V.
Šamši-Adad V. je bil kralj Asirije, ki je vladal od 824 do 811 pr.
Poglej Babilonija in Šamši-Adad V.
Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šestindvajseta egipčanska dinnastija je bila zadnja domača dinastija, vendar ne zadnja, ki je vladala v Starem Egiptu.
Poglej Babilonija in Šestindvajseta egipčanska dinastija
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Babilonija in Šupiluliuma I.
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Babilonija in Časovni pregled astronomije
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Poglej Babilonija in Časovni pregled astronomov
Babilonske številke
Babilonske številke Babilonske številke so sistem klinopisnih znakov, ki so se uporabljali za zapisovanje števil.
Poglej Babilonija in Babilonske številke
Babilonski stolp
Babilonski stolp (hebrejsko: מִגְדַּל בָּבֶל, Migdal Bavel) bi naj bila znamenita stavba v antičnem mestu Babilon.
Poglej Babilonija in Babilonski stolp
Banjast obok
Banjast obok, znan tudi kot tunelski obok, je arhitekturni element, ki nastane z iztiskanjem ene same krivulje (ali para krivulj, v primeru šilasto lomljenega oboka) na določeni razdalji.
Poglej Babilonija in Banjast obok
Bel (mitologija)
Palmire; desno od njega so bogovi Baalšamin, Jarhibol in Aglibol Bêl (iz akadskega Belu, slovensko gospod, gospodar) je naslov in ne osebno ime.
Poglej Babilonija in Bel (mitologija)
Bel-ibni
Bel-ibni je bil babilonski plemič, ki je v imenu asirskega kralja Sanheriba nekaj let vladal kot babilonski kralj.
Poglej Babilonija in Bel-ibni
Belšazar
Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.
Poglej Babilonija in Belšazar
Berosus
Berosus (tudi Berossus, Berossos, Berosos, Beros; akadsko Bel-Usur, Bel-usur, Bēl-rē'ušu, Bêl-re'ušunu ali Belriušu, starogrško: Bérossos), kaldejski duhovnik, pisec, zgodovinar in mogoče astronom, * okoli 310 pr. n. št., † okoli 240 pr.
Poglej Babilonija in Berosus
Bitka pri Pteriji
Bitka pri Pteriji (antično grško, Ptería) je bil vojaški spopad med perzijsko vojsko Kira II. Velikega in napadalsko vojsko lidijskega kralja Kreza leta 547 pr. n. št..
Poglej Babilonija in Bitka pri Pteriji
Bitka pri Timbri
Bitka pri Timbri je bila odločilna bitka v vojni med lidijskim kraljem Krezom in perzijskim ahemenidskim kraljem Kirom II. Velikim decembra 547 pr. n. št..
Poglej Babilonija in Bitka pri Timbri
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Babilonija in Bronasta doba
Burnaburiaš II.
Burnaburiaš II., na kraljevskih napisih in v pismih kasitsko Bur-na- ali Bur-ra-Bu-ri-ia-aš, kar pomeni služabnik ali varovanec vladarja vsega sveta, je bil kasitski kralj Babilonskega kraljestva, ki se je takrat imenovalo Karduniaš.
Poglej Babilonija in Burnaburiaš II.
Cedrov gozd
Cedrov gozd v Libanonu Epa o Gilgamešu'' Cedrov gozd je bilo veličastno kraljestvo bogov v mezopotamski mitologiji, ki ga je varoval polbog Humbaba.
Poglej Babilonija in Cedrov gozd
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Poglej Babilonija in Cement
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Babilonija in Darej I.
Demetrij I. Soter
Demetrij I. (grško, Demétrios I) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, slovensko Rešitelj) je bil od septembra/oktobra 161 do junija 150 pr.
Poglej Babilonija in Demetrij I. Soter
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Babilonija in Diadohi
Dilbat
Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata.
Poglej Babilonija in Dilbat
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Babilonija in Diorit
Drevo spoznanja
Drevo spoznanja dobrega in zla (biblijsko hebrejsko: עֵ֕ץ הַדַּ֖עַת ט֥וֹב וָרָֽע ʿêṣ had-daʿaṯ ṭōwḇ wā-rāʿ) je eno od dveh posebnih dreves v zgodbi o rajskem vrtu v 1. Mojzesovi knjigi –3, skupaj z drevesom življenja.
Poglej Babilonija in Drevo spoznanja
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Poglej Babilonija in Egipčanski ulomek
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Babilonija in Ehnaton
Ekron
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.
Poglej Babilonija in Ekron
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Babilonija in Elam
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Poglej Babilonija in Enki
Enlil
Enlil (sumersko 𒀭𒂗𒆤 dEN.LÍL, Gospodar vetraHalloran 2006.Holland 2009, str. 114.Nemet-Nejat 1998, str. 182.) kasneje znan kot Elil, je bil mezopotamski bog, povezan z vetrom, zrakom, zemljo in neurji.
Poglej Babilonija in Enlil
Enuma Anu Enlil
Enuma Anu Enlil (slovensko Ko sta boga Anu in Enlil..., se pravi V času Anuja in Enlila) je obsežen niz 68 ali 70 glinastih tablic (odvisno od recenzije), ki se ukvarjajo z babilonsko astrologijo.
Poglej Babilonija in Enuma Anu Enlil
Enuma Eliš
Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.
Poglej Babilonija in Enuma Eliš
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Poglej Babilonija in Ep o Gilgamešu
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Poglej Babilonija in Epilepsija
Eridu
Eridu (klinopisno NUN.KI, sumersko eriduki, akadsko irîtu) je arheološko najdišče v južni Mezopotamiji v sedanjem Tell Abu Šahrainu, Governorat Dhi Qar, Irak.
Poglej Babilonija in Eridu
Esagil-kin-apli
Esagil-kin-apli iz Borsipe je bil ummânū ali glavni učenjak babilonskega kralja Adad-apla-idine (vladal 1067-1046 pr. n. št., srednja kronologija).
Poglej Babilonija in Esagil-kin-apli
Esagila
Babilonski glinasti zidak iz 6. stoletja pr. n. št. z napisom: ''Nebukadnezar podpira Esagilo in tempelj A-Zida (Borsipa). Najstarejši sin Nabopolazarja, kralja Babilonije''; Hechtov muzej, Haifa, Izrael Ésagila (sumersko 𒂍𒊕𒅍𒆷 É-SAǦ-ÍL.LA, tempelj z veličastnim vrhom) je bil tempelj, posvečen bogu Marduku, zaščitniku Babilona.
Poglej Babilonija in Esagila
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Poglej Babilonija in Filistejci
Fraat II.
Fraat II.
Poglej Babilonija in Fraat II.
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Poglej Babilonija in Gornja Mezopotamija
Gotarz I.
Gotarz I. Partski (perzijsko گودرز يکم), vnuk partskega velikega kralja Friapatija, ki je prišel na oblast proti koncu burnega obdobja vladanja Mitridata II. Partskega in je vladal v delu Partskega cesarstva približno od leta 95 do 90 pr.
Poglej Babilonija in Gotarz I.
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Babilonija in Gutijci
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Babilonija in Hamurabi
Hamurabijev zakonik
Hamurabijev kodeks Hamurabijev zakonik (tudi Hamurabijev kodeks ali Hamurabijeva stela z zakonikom) iz Mezopotamije (Babilonije) iz 18. stol. pr. n. št. je z 282 členi ena prvih zbirk zakonov.
Poglej Babilonija in Hamurabijev zakonik
Harakena
Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.
Poglej Babilonija in Harakena
Hatra
Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.
Poglej Babilonija in Hatra
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Babilonija in Hazari
Hazor
Tel Hazor (hebrejsko תל חצור), tudi Hacor (חצור) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.
Poglej Babilonija in Hazor
Hendursaga
Gudee z napisom: ''"Za Hendursago, svojega gospoda, (je) Gudea, vladar Lagaša, zgradil to hišo"''.D. O. Edzard. ''The Royal inscriptions of Mesopotamia, Early periods'', vol. 3/1, Gudea and His Dynasty. Toronto, 1997, str. 117-118. Vorderasiatisches Museum, Berlin Hendursaga (sumersko 𒀭𒉺𒊕, Dḫendur-saŋ) je bil bog pravice v sumerski, babilonski in akadski mitologiji.
Poglej Babilonija in Hendursaga
Hermopolska ogdoada
Denderi Risba ogdoade v templju File"Drawn by Faucher-Gudin from a photograph by Béato. C.f. Lepsius, ''Denkm'', iv.pl.66 ''c''.", published in Maspero (1897). Ogdoada (egipčansko ḫmnyw, množina števnika ḫmnw, slovensko osem, starogrško ogdoás, slovensko osemkraten) je bila v staroegipčanski mitologiji skupina osmih prvobitnih bogov, ki so jih častili v Hermopolisu.
Poglej Babilonija in Hermopolska ogdoada
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Babilonija in Hiparh
Hipodamov načrt
Enostaven '''mrežni tloris''' v mestu Windermere, Florida Hipodamov načrt ali mrežni tloris je načrt mesta, v katerem so ulice razvrščene pravokotno oziroma se vse ulice sekajo izključno pod pravim kotom.
Poglej Babilonija in Hipodamov načrt
Hirkan II.
Hirkan II. (hebrejsko הורקנוס השני) je bil judovski vrhovni svečenik in leta 67 pr.
Poglej Babilonija in Hirkan II.
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Babilonija in Ištar
Ikun-Šamaš
Ikun-Šamaš ali Iku-Šamaš (klinopisno 𒄿𒆪𒀭𒌓)Spycket 1981, str.
Poglej Babilonija in Ikun-Šamaš
Ilabrat
Ilabrat je bil v asirski, babilonski in akadski mitologiji spremljevalec in vezir boga neba Anuja in član njegovega spremstva.
Poglej Babilonija in Ilabrat
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Babilonija in Imperij
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Babilonija in Iran
Izraelsko kraljestvo (združeno)
Združeno izraelsko kraljestvo Izraela in Judeje (hebrejsko ממלכת ישראל ) je bilo antično kraljestvo, ki so ga ustanovili Hebrejci (Izraeliti).
Poglej Babilonija in Izraelsko kraljestvo (združeno)
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Babilonija in Judeja
Judovska književnost
Literatura, vezana na judovsko tematiko in v judovskih jezikih, nastaja zadnjih 3000 let.
Poglej Babilonija in Judovska književnost
Judovski prazniki
Šabatni sveči Judovski prazniki (hebrejsko ימים טובים, Jamim tovim, slovensko Dobri dnevi, edn. יום טוב Jom tov) so prazniki, ki se praznujejo v judovstvu po judovsken koledarju.
Poglej Babilonija in Judovski prazniki
Kadašman-Enlil I.
Kadašman-Enlil I., na izvinih napisih mka-dáš-man-dEN.LÍL, je bil kasitski kralj Babilonije, ki je vladal okoli 1374 pr.
Poglej Babilonija in Kadašman-Enlil I.
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Babilonija in Kaldeja
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Babilonija in Kambiz II.
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Babilonija in Kanaan
Kandalanu
Kandalanu je bil kralj Babilonije, ki je vladal od 648 do 627 pr.
Poglej Babilonija in Kandalanu
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Babilonija in Karkemiš
Kasandana
Kasandana (perzijsko کاساندان, Kasandan, starogrško, Kassandanē) je bila perzijska ahemenidska plemkinja in žena kralja Kira II. Velikega, * 6.
Poglej Babilonija in Kasandana
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Babilonija in Kasiti
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.
Poglej Babilonija in Katari
Kerala
Kerala je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali.
Poglej Babilonija in Kerala
Kišar
Kišar (slovensko vsa zemlja) je bil prvobitna boginja v babilonskem mitu o stvaritvi sveta Enuma Eliš.
Poglej Babilonija in Kišar
Kidinu
Kidinu (tudi Kidunu), kaldejski astronom, * okoli 400 pr. n. št., Babilon, † morda 14. avgust 330 pr. n. št.
Poglej Babilonija in Kidinu
Kir I.
Kir I. (staroperzijsko Kuruš, sodobno perzijsko کوروش, Kurosh, grško, Kȳros), Kir I. Anšanski ali Kir I. Perzijski je bil od približno 600 pr.
Poglej Babilonija in Kir I.
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Babilonija in Kir II.
Kir Mlajši
Kir Mlajši (staroperzijsko 𐎤𐎢𐎽𐎢𐏁, Kūruš), sin Dareja II. Perzijskega in Parisatis, je bil perzijski princ, general in od leta 408 do 401 pr.
Poglej Babilonija in Kir Mlajši
Kirov valj
Киров Kirov valj (prednja stran) Kirov valj (zadnja stran) Kirov valj (perzijsko منشور کوروش) je antični dokument v obliki glinastega valja, ki ga je objavil perzijski vladar Kir II. Veliki.
Poglej Babilonija in Kirov valj
Kjaksar
Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.
Poglej Babilonija in Kjaksar
Kleostrat
Kleostrat (Kleóstratos hó Tenédios), starogrški astronom, * okoli 500 pr. n. št., otok Tinedos, † okoli 430 pr. n. št.
Poglej Babilonija in Kleostrat
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Babilonija in Klinopis
Koledarska doba
Koledárska dôba ali koledárska êra (tudi časóvna êra) je v koledarjih datum, od katerega se štejejo leta.
Poglej Babilonija in Koledarska doba
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Babilonija in Kratka kronologija
Krožni grad
Krožni grad je grad z dvema ali več krožnimi obzidji, tako da je notranja stena višja od zunanje.
Poglej Babilonija in Krožni grad
Kserks II.
Kserks II. (perzijsko خشايارشا دوم, Ksšayāršā) je bil perzijski kralj in sin in naslednik Artakserksa I., * 5.
Poglej Babilonija in Kserks II.
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Poglej Babilonija in Ktezij
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Poglej Babilonija in Kubit (dolžinska mera)
Kudurru
kasitskega obdobja, najden pri Bagdadu; Kabinet medalj, Pariz Kudurru je bil dokument, napisan na kamnu, ki se je v kasitskem obdobju Babilonije od 16.
Poglej Babilonija in Kudurru
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Poglej Babilonija in Kurigalzu I.
Kuta, Mezopotamija
Kuta (sumersko Gudua, zdaj Tell Ibrahim) je arheološko najdišče v iraškem guvernatu Babil.
Poglej Babilonija in Kuta, Mezopotamija
Kvadratni koren števila 2
kvadrata s stranicami dolžine 1. številski premici Babilonska glinena tablica YBC 7289 s pripombami. (Slika: Bill Casselman) Kvadratni koren števila 2, ali tudi Pitagorova konstanta, je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 2.
Poglej Babilonija in Kvadratni koren števila 2
Lamassu
Lamassu v British Museum. Lamassu v Louvre. Lamassu (klinopis: AN.KAL; sumersko: dlamma; akadsko: lamassu) je asirsko zaščitno božanstvo, pogosto upodobljeno kot bikovo ali levje telo z orlovimi krili in človeško glavo.
Poglej Babilonija in Lamassu
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Babilonija in Larsa
Libaja
Libaja je bil kralj Starega asirskega cesarstva, ki je vladal od 1690 pr.
Poglej Babilonija in Libaja
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Babilonija in Libanon
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Babilonija in Luksor
Marduk-apla-iddina II.
Marduk-apla-iddina II. (klinopisno ᴰMES.A.SUM-na, poslovenjeno Marduk mi je dal dediča), svetopisemski Merodah-Baladan, je bil kaldejski princ, ki je leta 721 pr.
Poglej Babilonija in Marduk-apla-iddina II.
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Babilonija in Mari
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Babilonija in Matematika
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Babilonija in Medijsko cesarstvo
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Babilonija in Memfis, Egipt
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Babilonija in Merkur
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Poglej Babilonija in Metropolitanski muzej umetnosti
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Babilonija in Mezopotamija
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Babilonija in Mezopotamska umetnost
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Babilonija in Mikenska doba
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Babilonija in Minojska doba
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Babilonija in Mitani
Mitridat I. Partski
Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr.
Poglej Babilonija in Mitridat I. Partski
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Poglej Babilonija in Moab
Mušezib-Marduk
Mušezib-Marduk je bil kaldejski princ, ki je kot kralj Babilonije vladal od leta 693 do 689 pr.
Poglej Babilonija in Mušezib-Marduk
Mušhuššu
Mušhuššu (𒈲𒄭𒄊), v preteklosti tudi sirrušu in sirruš, je bil mitološki hibrid, luskav zmaj z zadnjimi nogami podobnimi orlovim krempljem, mačjimi prednjimi nogami, dolgim vratom in repom, rogato glavo, kačjim jezikom in grebenom.
Poglej Babilonija in Mušhuššu
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Babilonija in Nabonasar
Nabonid
Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.
Poglej Babilonija in Nabonid
Nabonidova kronika
Nabonidova kronika Nabonidova kronika je starodavno babilonsko besedilo, del obširnega niza Babilonskih kronik, napisanih v klinopisu na glinastih tablicah.
Poglej Babilonija in Nabonidova kronika
Nabopolasar
Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.
Poglej Babilonija in Nabopolasar
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Babilonija in Nabu
Naburimani
Naburimani (tudi Naburimanu), kaldejski (babilonski) astronom, * 540 pr. n. št., † okoli 460 pr. n. št.
Poglej Babilonija in Naburimani
Nakš-e Rostam
Nakš-e Rostam (dobesedno Rostamov relief, perzijsko نقش رستم) je starodavno arheološko najdišče in nekropola 12 km severozahodno od Perzepolisa v Provinci Fars, Iran.
Poglej Babilonija in Nakš-e Rostam
Nammu
Nammu ali Namma (sumersko 𒀭𒇉 dNAMMA.
Poglej Babilonija in Nammu
Namtar
Namtar, Namtaru ali Namtara (slovensko usoda) je bil manj pomembno htonično božanstvo ali demon v mezopotamski mitologiji, bog smrti im minister ali glasnik bogov Anuja, Ereškigal in Nergala.
Poglej Babilonija in Namtar
Nearh
Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.
Poglej Babilonija in Nearh
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Babilonija in Nebesna mehanika
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Babilonija in Nebukadnezar I.
Nebukadnezar II.
Nebukadnezar II., drugi kaldejski kralj, ki je vladal od 605 pr.
Poglej Babilonija in Nebukadnezar II.
Neferhotep I.
Kasekemre Neferhotep I. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladal v drugi polovici 18.
Poglej Babilonija in Neferhotep I.
Neko II.
Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.
Poglej Babilonija in Neko II.
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Poglej Babilonija in Nergal
Nergal-ušezib
Nergal-ušezib, prvotno Šuzub, je bil babilonski plemič, katerega so za babilonskega kralja leta 694 pr.
Poglej Babilonija in Nergal-ušezib
Nezemeljsko življenje
Zemlji kopejk iz leta 1967, s satelitom izmišljene nezemeljske civilizacije Nezêmeljsko oziroma zúnajzêmeljsko življênje je življenje, ki morda obstaja in izvira zunaj planeta Zemlje.
Poglej Babilonija in Nezemeljsko življenje
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Babilonija in Ninive
Ninsun
Ninsun ali Ninsuna (dobesedno gospa divja krava) je bila sumerska boginja, najbolj znana kot mati legendarnega junaka Gilgameša in zaščitnica lagaškega kralja Gudea.
Poglej Babilonija in Ninsun
Nintinuga
Nintinuga (slovensko gospa, ki oživlja mrtve) je bila babilonska boginja zdravilstva in soproga boga Ninurte.
Poglej Babilonija in Nintinuga
Ninurta-tukulti-Ašur
Ninurta-tukulti-Ašur (na napisih mdNinurta2-tukul-ti-Aš-šur) je bil kratek čas leta 1133 pr.
Poglej Babilonija in Ninurta-tukulti-Ašur
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Babilonija in Nipur
Nisaba
Nisaba (sumersko 𒀭𒉀 DNAGA, kasneje𒀭𒊺𒉀 DŠE.NAGA),.
Poglej Babilonija in Nisaba
Nitokris
Nitokris (grško Nítokris) naj bi bila zadnja vladarica (faraonka) iz Šeste egipčanske dinastije.
Poglej Babilonija in Nitokris
Numerologija
Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.
Poglej Babilonija in Numerologija
Oblegovalni stolp
Oblegovalni stolp Castle: Stephen Biesty'sSections.
Poglej Babilonija in Oblegovalni stolp
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Babilonija in Oblika Zemlje
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Babilonija in Obok
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Babilonija in Papež Aleksander VII.
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Babilonija in Papež Janez XII.
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Babilonija in Partsko cesarstvo
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Babilonija in Pergamonski muzej
Peter Sloterdijk
Peter Sloterdijk (nemško), nemški filozof, kulturni teoretik, televizijski voditelj in kolumnist, * 16. junija 1947, Karlsruhe, Nemčija.
Poglej Babilonija in Peter Sloterdijk
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Babilonija in Petindvajseta egipčanska dinastija
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Babilonija in Policija
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Babilonija in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Babilonija in Poplava
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Babilonija in Ptolemajsko kraljestvo
Puzur-Ašur III.
Puzur-Ašur III. je bil od leta 1503 pr.
Poglej Babilonija in Puzur-Ašur III.
Puzur-Sin
Puzur-Sin je bil asirski podregent, odgovoren za izgon Asinuma, amoritskega babilonskega vazalnega kralja, iz Asirije.
Poglej Babilonija in Puzur-Sin
Relief Kraljice noči
Burneyev relief (znan tudi kot Relief kraljice noči) je mezopotamska glinena plošča v visokem reliefu iz obdobja Isin-Larsa ali staro babilonskega, ki prikazuje krilato, golo boginjo s ptičjimi kremplji, ki jo obdajata sovi in stoji na ležečih levih.
Poglej Babilonija in Relief Kraljice noči
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Babilonija in Saki
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Babilonija in Samsu-iluna
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Poglej Babilonija in Sanherib
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Babilonija in Sargon II.
Sarpanit
Sarpanit ali Sarpanitu je bila babilonska boginja mati in žena glavnega boga Marduka.
Poglej Babilonija in Sarpanit
Satagidija
Satagidija (staroperzijsko: Thataguš, »dežela stotih krav«) je bila satrapija perzijskega Ahemenidskega cesarstva, domnevno v gorah sodobnega Irana in Pakistana.
Poglej Babilonija in Satagidija
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Babilonija in Satrapija
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej Babilonija in Selevk II. Kalinik
Selevk IV. Filopator
Selevk IV.
Poglej Babilonija in Selevk IV. Filopator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Babilonija in Selevkidsko cesarstvo
Selevkija
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.
Poglej Babilonija in Selevkija
Selevkija (razločitev)
Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.
Poglej Babilonija in Selevkija (razločitev)
Semiramida
''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.
Poglej Babilonija in Semiramida
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Babilonija in Seznam asirskih vladarjev
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Poglej Babilonija in Seznam astronomov
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Babilonija in Seznam perzijskih kraljev
Sili-Adad
Sili-Adad je bil dvanajsti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal leta 1836-1835 pr.
Poglej Babilonija in Sili-Adad
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Poglej Babilonija in Sin (mitologija)
Sin-šar-iškun
Sin-šar-iškun je bil eden od zadnjih kraljev Asirskega cesarstva, ki je vladal od okoli 627 do 612 pr.
Poglej Babilonija in Sin-šar-iškun
Sin-šumu-lišir
Sin-šumu-lišir je bil uzurpatorski kralj, ki je leta 626 pr.
Poglej Babilonija in Sin-šumu-lišir
Slaščičarstvo
Slaščičarstvo je prehrambena obrtna ali industrijska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem slaščic in peciva.
Poglej Babilonija in Slaščičarstvo
Smerdis
Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.
Poglej Babilonija in Smerdis
Sogdijan
Sogdijan (perzijsko سغدیانو, Sogdijan) je bil kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 424 do 423 pr.
Poglej Babilonija in Sogdijan
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Babilonija in Stari Egipt
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Babilonija in Staro asirsko cesarstvo
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Babilonija in Starodavni Bližnji vzhod
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Babilonija in Sumerija
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Babilonija in Suza, Perzija
Taharot
Taharot (hebrejsko טָהֳרוֹת, dobesedno čistost, očiščenje) je šesti in zadnji del Mišne, Tosefte in Talmuda.
Poglej Babilonija in Taharot
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Poglej Babilonija in Talmud
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Poglej Babilonija in Tarz
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Babilonija in Tell Barri
Teratogenost
folne kisline v prehrani nosečnice. Teratogénost (grško: téras oziroma: tératos - nakaz, pošast, spaka) je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzroča strukturne, funkcijske, presnovne (metabolne) in vedenjske nepravilnosti pri zarodku oziroma plodu, če je nosečnica izpostavljena takemu dejavniku.
Poglej Babilonija in Teratogenost
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Babilonija in Tiglat-Pileser III.
Tiridat II.
Tiridat II.
Poglej Babilonija in Tiridat II.
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Babilonija in Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta II.
Tukulti-Ninurta II. je bil drugi kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 891 pr.
Poglej Babilonija in Tukulti-Ninurta II.
Turuki
Lulubov Turuki, včasih tudi Tukri, so bili ljudstvo, ki je bilo v bronasti in železni dobi naseljeno v Mezopotamiji in gorovju Zagros v jugozahodni Aziji.
Poglej Babilonija in Turuki
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Babilonija in Tutmoz III.
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Poglej Babilonija in Upravljanje človeških virov
Uran (mitologija)
Uran, kar pomeni 'nebo' ali 'nebeški svod') je bil v grški mitologiji bog, ki je poosebljal nebo, in eno od grških prvotnih božanstev. Uran in Gaja sta bila starša prve generacije Titanov in prednika večine grških bogov. Po Heziodu so se iz kapelj Uranove krvi rodili Giganti, Erinije in nimfe, vendar se noben kult, ki je bil neposredno naslovljen na Urana, ni ohranil do klasične dobe.
Poglej Babilonija in Uran (mitologija)
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Babilonija in Uruk
Vodna ura
Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.
Poglej Babilonija in Vodna ura
Vologas VI.
Kovanec Vologasa VI.; datum ΘΛΦ TLF je leto 539 po selevkidskem štetju, sa pravi leto 227-228 n. št. Vologas VI.
Poglej Babilonija in Vologas VI.
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Poglej Babilonija in Vrtnica
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Babilonija in Zaratustrstvo
Zeliščarstvo
Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.
Poglej Babilonija in Zeliščarstvo
Zeraim
Zbirka talmudskih knjig Seder Zeraim (hebrejsko סדר זרעים, dobesedno Red semen, slovensko semena ali posevki) je prvi od šestih glavnih delov Mišne, Tosefte in Talmuda.
Poglej Babilonija in Zeraim
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Babilonija in Zgodovina geografije
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Babilonija in Zgodovina vrtov
17. junij
17.
Poglej Babilonija in 17. junij
18. stoletje pr. n. št.
Osemnajsto stoletje pr.
Poglej Babilonija in 18. stoletje pr. n. št.
313 Kaldeja
313 Kaldeja (mednarodno ime je 313 Chaldaea) je asteroid tipa C (po Tholenu) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Babilonija in 313 Kaldeja
479 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. 450. pr. n. št.
Poglej Babilonija in 479 pr. n. št.
, Darej I., Demetrij I. Soter, Diadohi, Dilbat, Diorit, Drevo spoznanja, Egipčanski ulomek, Ehnaton, Ekron, Elam, Enki, Enlil, Enuma Anu Enlil, Enuma Eliš, Ep o Gilgamešu, Epilepsija, Eridu, Esagil-kin-apli, Esagila, Filistejci, Fraat II., Gornja Mezopotamija, Gotarz I., Gutijci, Hamurabi, Hamurabijev zakonik, Harakena, Hatra, Hazari, Hazor, Hendursaga, Hermopolska ogdoada, Hiparh, Hipodamov načrt, Hirkan II., Ištar, Ikun-Šamaš, Ilabrat, Imperij, Iran, Izraelsko kraljestvo (združeno), Judeja, Judovska književnost, Judovski prazniki, Kadašman-Enlil I., Kaldeja, Kambiz II., Kanaan, Kandalanu, Karkemiš, Kasandana, Kasiti, Katari, Kerala, Kišar, Kidinu, Kir I., Kir II., Kir Mlajši, Kirov valj, Kjaksar, Kleostrat, Klinopis, Koledarska doba, Kratka kronologija, Krožni grad, Kserks II., Ktezij, Kubit (dolžinska mera), Kudurru, Kurigalzu I., Kuta, Mezopotamija, Kvadratni koren števila 2, Lamassu, Larsa, Libaja, Libanon, Luksor, Marduk-apla-iddina II., Mari, Matematika, Medijsko cesarstvo, Memfis, Egipt, Merkur, Metropolitanski muzej umetnosti, Mezopotamija, Mezopotamska umetnost, Mikenska doba, Minojska doba, Mitani, Mitridat I. Partski, Moab, Mušezib-Marduk, Mušhuššu, Nabonasar, Nabonid, Nabonidova kronika, Nabopolasar, Nabu, Naburimani, Nakš-e Rostam, Nammu, Namtar, Nearh, Nebesna mehanika, Nebukadnezar I., Nebukadnezar II., Neferhotep I., Neko II., Nergal, Nergal-ušezib, Nezemeljsko življenje, Ninive, Ninsun, Nintinuga, Ninurta-tukulti-Ašur, Nipur, Nisaba, Nitokris, Numerologija, Oblegovalni stolp, Oblika Zemlje, Obok, Papež Aleksander VII., Papež Janez XII., Partsko cesarstvo, Pergamonski muzej, Peter Sloterdijk, Petindvajseta egipčanska dinastija, Policija, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Poplava, Ptolemajsko kraljestvo, Puzur-Ašur III., Puzur-Sin, Relief Kraljice noči, Saki, Samsu-iluna, Sanherib, Sargon II., Sarpanit, Satagidija, Satrapija, Selevk II. Kalinik, Selevk IV. Filopator, Selevkidsko cesarstvo, Selevkija, Selevkija (razločitev), Semiramida, Seznam asirskih vladarjev, Seznam astronomov, Seznam perzijskih kraljev, Sili-Adad, Sin (mitologija), Sin-šar-iškun, Sin-šumu-lišir, Slaščičarstvo, Smerdis, Sogdijan, Stari Egipt, Staro asirsko cesarstvo, Starodavni Bližnji vzhod, Sumerija, Suza, Perzija, Taharot, Talmud, Tarz, Tell Barri, Teratogenost, Tiglat-Pileser III., Tiridat II., Tukulti-Ninurta I., Tukulti-Ninurta II., Turuki, Tutmoz III., Upravljanje človeških virov, Uran (mitologija), Uruk, Vodna ura, Vologas VI., Vrtnica, Zaratustrstvo, Zeliščarstvo, Zeraim, Zgodovina geografije, Zgodovina vrtov, 17. junij, 18. stoletje pr. n. št., 313 Kaldeja, 479 pr. n. št..