Kazalo
42 odnosi: Akad (mesto), Akadščina, Akadsko kraljestvo, Anatolija, Asirci, Asurbanipal, Ciper, Elam, Ensi, Hetitščina, Hurijščina, Inana, Iran, Kiš, Klinopis, Kreta, Lagaš, Lingua franca, Lugal-Ane-Mundu, Lugalzagezi, Maništušu, Marduk, Mari, Mezopotamija, Mojzes, Nabonid, Naram-Sin Akadski, Ninive, Ojdip, Perzijski zaliv, Rimuš, Rodovitni polmesec, Sargon II., Seznam sumerskih kraljev, Sirija, Sredozemsko morje, Sumerščina, Sumerija, Tašlultum, Uma, Ur, Uruk.
- Rojeni v 24. stoletju pr. n. št.
- Umrli v 23. stoletju pr. n. št.
Akad (mesto)
Karta Bližnjega vzhoda kaže obseg Akadskega kraljestva in možno lokacijo Akada Akad (tudi Akkade ali Agade) je bilo glavno mesto Akadskega kraljestva, ki je bilo prevladujoča politična sila v Mezopotamiji ob koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Poglej Sargon Akadski in Akad (mesto)
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Sargon Akadski in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Sargon Akadski in Akadsko kraljestvo
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Sargon Akadski in Anatolija
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Sargon Akadski in Asirci
Asurbanipal
'''Eugène Delacroix: ''Asurbanipalova smrt'''''. Znano Delacroixovo delo prikazuje vladarjevo smrt in pokol vseh njegovih žena ob tem trenutku. Asurbanipal ali Ašurbanipal (akadsko Aššur-bāni-apli, sirsko ܐܫܘܪ ܒܢܐ ܐܦܠܐ, Ašur je ustvarjalec dediča) je bil asirski kralj, sin kralja Asarhadona in zadnji močni vladar Novoasirskega cesarstva (934-627 pr.
Poglej Sargon Akadski in Asurbanipal
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Sargon Akadski in Ciper
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Sargon Akadski in Elam
Ensi
Ensi ali patesi (sumersko klinopisno EN.SI ali PA.TE.SI, (100x24px100x28px100x24px), ki morda pomeni gospodar orne zemlje, posojen v akadščino kot iššakkum) je sumerski naslov, s katerim so naslavljali vladarja ali princa mestne države.
Poglej Sargon Akadski in Ensi
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Sargon Akadski in Hetitščina
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Sargon Akadski in Hurijščina
Inana
Inana je v sumerski mitologiji »gospodarica neba«, boginja plodnosti, ljubezni in prepira.
Poglej Sargon Akadski in Inana
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Sargon Akadski in Iran
Kiš
Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.
Poglej Sargon Akadski in Kiš
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Sargon Akadski in Klinopis
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Sargon Akadski in Kreta
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Sargon Akadski in Lagaš
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Sargon Akadski in Lingua franca
Lugal-Ane-Mundu
Lugal-Ane-Mundu ali Lugalanemundu (sumersko kralj ustvaril nebo) je bil najpomembnejši kralj sumerske mestne države Adab in v ''Seznamu sumerskih kraljev'' edini predstavnik Adabske dinastije, ki je vladal v 26.
Poglej Sargon Akadski in Lugal-Ane-Mundu
Lugalzagezi
Lugalzagezi Umski (sumersko LUGAL.ZAG.GE.SI 𒈗𒍠𒄀𒋛) je bil kralj Sumerije, ki je vladal od okoli 2358 do 2334 pr.
Poglej Sargon Akadski in Lugalzagezi
Maništušu
Maništušu je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od leta 2276 do 2261 pr.
Poglej Sargon Akadski in Maništušu
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Poglej Sargon Akadski in Marduk
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Sargon Akadski in Mari
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Sargon Akadski in Mezopotamija
Mojzes
Mójzes (moderna hebrejščina, tiberijska vokalizacija, ISO 259-3) je bil, glede na Biblijo, Koran in bahajstvo, verski vodja, zakonodajalec in prerok.
Poglej Sargon Akadski in Mojzes
Nabonid
Nabonid (akadsko Nabu-nāʾid), zadnji kaldejski kralj, vladal od 556 pr.
Poglej Sargon Akadski in Nabonid
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Sargon Akadski in Naram-Sin Akadski
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Sargon Akadski in Ninive
Ojdip
Ojdip (dobesedno »otečeno stopalo«) je mitološki grški kralj mestne države Tebe, tragičen lik, ki nenamerno izpolni prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil s svojo mamo.
Poglej Sargon Akadski in Ojdip
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Sargon Akadski in Perzijski zaliv
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Sargon Akadski in Rimuš
Rodovitni polmesec
Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.
Poglej Sargon Akadski in Rodovitni polmesec
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Sargon Akadski in Sargon II.
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Sargon Akadski in Seznam sumerskih kraljev
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Sargon Akadski in Sirija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Sargon Akadski in Sredozemsko morje
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Sargon Akadski in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Sargon Akadski in Sumerija
Tašlultum
Tašlultum ali Ašlultum je bila žena akadskega kralja Sargona, ki je vladal od 2356 do 2300 pr.
Poglej Sargon Akadski in Tašlultum
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Sargon Akadski in Uma
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Sargon Akadski in Ur
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Sargon Akadski in Uruk