Kazalo
51 odnosi: Angleščina, Arabci, Argo (zvrst jezika), Beneška republika, Diplomat, Esperanto, Evropa, Evropska unija, Francoščina, Genovska republika, Glagol, Glagolski čas, Grščina, Hindijščina, Homoseksualnost, Ido, Indija, Italijanščina, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Kreolščina, Latinščina, Lingua di bordo, London, Otok, Papiamento, Perzijščina, Pidžin, Portugalci, Predlog, Prevajalec, Prislov, Romanski jeziki, Sanskrt, Sicilija, Srednji vek, Srednji vzhod, Sredozemlje, Stari vek, Svahilščina, Tihi ocean, Trgovec, Turščina, Turki, Umetni jezik, Zaimek, 1296, 15. stoletje, 16. stoletje, 19. stoletje, 20. stoletje, ... Razširi indeks (1 več) »
- Jeziki po položaju v družbi
- Skupni jeziki
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Lingua franca in Angleščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Lingua franca in Arabci
Argo (zvrst jezika)
Argó (argot v francoščini in španščini pomeni »sleng«) je jezik, ki ga različne skupine, npr.
Poglej Lingua franca in Argo (zvrst jezika)
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Lingua franca in Beneška republika
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Lingua franca in Diplomat
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Lingua franca in Esperanto
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Lingua franca in Evropa
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Lingua franca in Evropska unija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Lingua franca in Francoščina
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Lingua franca in Genovska republika
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Lingua franca in Glagol
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Lingua franca in Glagolski čas
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Lingua franca in Grščina
Hindijščina
Hindijščina je indoevropski jezik, ki ga večinoma govorijo v zveznih državah severne in srednje Indije.
Poglej Lingua franca in Hindijščina
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Poglej Lingua franca in Homoseksualnost
Ido
Ido je mednarodni umetni pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Lingua franca in Ido
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Lingua franca in Indija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Lingua franca in Italijanščina
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Lingua franca in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Kreolščina
Kreolščina je pidžin, ki ga govorci vzamejo za svoj materni jezik.
Poglej Lingua franca in Kreolščina
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Lingua franca in Latinščina
Lingua di bordo
Lingua di bordo (tudi mornariški esperanto) je eden izmed jezikov iz družine lingua franca.
Poglej Lingua franca in Lingua di bordo
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Lingua franca in London
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Lingua franca in Otok
Papiamento
Papiamento ali Papiamentu je kreolski jezik, ki temelji na portugalščini in se govori na Nizozemskih Karibih.
Poglej Lingua franca in Papiamento
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Poglej Lingua franca in Perzijščina
Pidžin
Pidžin (angleško pidgin) je pomožni sporazumevalni jezik; poenostavljena oblika jezika neke (navadno prevladujoče) skupine, ki ga za medsebojno sporazumevanje kot linguo franco začno uporabljati pripadniki druge (navadno podrejene, npr. sužnji) skupine.
Poglej Lingua franca in Pidžin
Portugalci
Portugalci je etnična skupina oz.
Poglej Lingua franca in Portugalci
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Lingua franca in Predlog
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Lingua franca in Prevajalec
Prislov
Prislov je polnopomenska nepregibna besedna vrsta, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom.
Poglej Lingua franca in Prislov
Romanski jeziki
Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Lingua franca in Romanski jeziki
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Lingua franca in Sanskrt
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Lingua franca in Sicilija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Lingua franca in Srednji vek
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Poglej Lingua franca in Srednji vzhod
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Lingua franca in Sredozemlje
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Lingua franca in Stari vek
Svahilščina
Svahili (v svahiliju Kiswahili) je jezik iz skupine bantujskih jezikov, ki je razširjen ob obali Indijskega oceana od severne Kenije do severnega Mozambika, vključno s Komori.
Poglej Lingua franca in Svahilščina
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Lingua franca in Tihi ocean
Trgovec
Trgovec je poklic oziroma oseba, ki kupuje z namenom nadaljnje prodaje (trgovanje).
Poglej Lingua franca in Trgovec
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Lingua franca in Turščina
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Lingua franca in Turki
Umetni jezik
Umétni jêzik je načrtovan izdelek posameznika ali skupine ljudi, za razliko od naravnih jezikov, ki nastajajo s postopnim razvojem kot del kulture naroda ali etnične skupnosti.
Poglej Lingua franca in Umetni jezik
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Lingua franca in Zaimek
1296
1296 (MCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Lingua franca in 1296
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej Lingua franca in 15. stoletje
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Lingua franca in 16. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Lingua franca in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Lingua franca in 20. stoletje
4. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.
Poglej Lingua franca in 4. stoletje
Glej tudi
Jeziki po položaju v družbi
Skupni jeziki
Prav tako znan kot Koine, Kojne, Skupni jezik.