Kazalo
160 odnosi: Abel Tasman, Acapulco, Admiralski otoki, Afonso de Albuquerque, Aleuti, Aljaški zaliv, Aljaska, Anchorage, Antarktika, Arktika, Astronom, Atlantski ocean, Atol, Auckland, Avstralazija, Avstralija, Avstralski domorodci, Azija, Šanghaj, Šikoku, Bakerjev otok, Beringovo morje, Bohajsko morje, Brisbane, Charles Darwin, Clippertonov otok, Cookovi otoki, Cunami, Ekvator, El Niño, Enciklopedija Britannica, Ferdinand Magellan, Fidži, Filipini, Filipinsko morje, Francija, Grande Terre, Nova Kaledonija, Gvam, Havaji, HMS Beagle, Hokaido, Honšu, Hongkong, Honolulu, Havaji, Howlandov otok, Indijski ocean, Indonezija, James Cook, Japonska, Japonsko morje, ... Razširi indeks (110 več) »
- Azija
- Južna Amerika
- Oceani
- Severna Amerika
Abel Tasman
Abel Janszoon Tasman, nizozemski raziskovalec, pomorščak in trgovec, * 1603, Lutjegast, Groningen, Nizozemska republika (danes Nizozemska), † 10. oktober 1659, Batavia, Nizozemska vzhodna Indija (danes Indonezija).
Poglej Tihi ocean in Abel Tasman
Acapulco
Zaliv Acapulco Acapulco (polno ime Acapulco de Juárez) je letoviško in pristaniško mesto na pacifiški obali Mehike, leži v zvezni državi Guererro.
Poglej Tihi ocean in Acapulco
Admiralski otoki
Admiralski otoki (angleško Admiralty Islands) so skupina 40 otokov v Bismarckovem otočju, v jugozahodnem delu Tihega oceana, spadajo pa pod Papuo Novo Gvinejo.
Poglej Tihi ocean in Admiralski otoki
Afonso de Albuquerque
Afonso de Albuquerque, portugalski general in admiral, * 1453, Alhandra, † 16. december 1515, Goa.
Poglej Tihi ocean in Afonso de Albuquerque
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Poglej Tihi ocean in Aleuti
Aljaški zaliv
Aljaški zaliv (tlingitsko Yéil T'ooch’) je morski zaliv na skrajnem severu Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Aljaški zaliv
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Poglej Tihi ocean in Aljaska
Anchorage
Anchorage (izgovarjava v angleščini /ˈæŋkərɪdʒ/, pomen 'sidrišče') je največje mesto ter gospodarsko središče ameriške zvezne države Aljaska.
Poglej Tihi ocean in Anchorage
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Tihi ocean in Antarktika
Arktika
Položaj Arktike Topografska karta arktičnih področij Satelitski posnetek Arktike Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj.
Poglej Tihi ocean in Arktika
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Tihi ocean in Astronom
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Tihi ocean in Atlantski ocean
Atol
Diagram nastanka atola Satelitski posnetek atola Bikini Animacija nastanka atolnega otoka Atol (beseda izhaja iz malajščine, angleško atol) je koralni otok plitvo obročaste oblike z laguno v sredini.
Poglej Tihi ocean in Atol
Auckland
Auckland (Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji.
Poglej Tihi ocean in Auckland
Avstralazija
Avstralazija Avstralazija je podregija Oceanije, ki zajema Avstralijo in Novo Zelandijo, po nekaterih delitvah pa tudi Novo Gvinejo.
Poglej Tihi ocean in Avstralazija
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Tihi ocean in Avstralija
Avstralski domorodci
Aboridžini z Bathurstovega otoka leta 1939 Aboridžini so domorodno ljudstvo, ki živi v različnih predelih Avstralije, predvsem v njenem osrednjem in severnem delu.
Poglej Tihi ocean in Avstralski domorodci
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Tihi ocean in Azija
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Tihi ocean in Šanghaj
Šikoku
Šikóku (japonsko, kandži: 四国, "štiri province") je najmanjši izmed štirih glavnih japonskih otokov, ki leži južno od Honšuja in zahodno od Kjušuja.
Poglej Tihi ocean in Šikoku
Bakerjev otok
Zračni posnetek Bakerjevega otoka Bakerjev otok, izvorno, je nenaseljeni atol severno od ekvatorja v osrednjem Tihem oceanu na, okoli 3100 km jugozahodno od Honoluluja.
Poglej Tihi ocean in Bakerjev otok
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Poglej Tihi ocean in Beringovo morje
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Poglej Tihi ocean in Bohajsko morje
Brisbane
Brisbane je glavno mesto avstralske zvezne države Queensland.
Poglej Tihi ocean in Brisbane
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Tihi ocean in Charles Darwin
Clippertonov otok
Clippertonov otok (île Clipperton, île de la Passion ali La Passion-Clipperton) ali preprosto Clipperton je nenaseljen koralni atol, ki leži v Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Clippertonov otok
Cookovi otoki
Cookovi otoki so avtonomna parlamentarna demokracija v prosti zvezi z Novo Zelandijo.
Poglej Tihi ocean in Cookovi otoki
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Tihi ocean in Cunami
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Tihi ocean in Ekvator
El Niño
Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu El Niño - južna oscilacija (krajše tudi ENSO) je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja.
Poglej Tihi ocean in El Niño
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Tihi ocean in Enciklopedija Britannica
Ferdinand Magellan
Ferdinand Magellan, portugalski pomorščak in raziskovalec, * 1480, Sabrosa, Portugalska, † 27. april 1521, otok Mactan, Filipini.
Poglej Tihi ocean in Ferdinand Magellan
Fidži
Fidži (fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja.
Poglej Tihi ocean in Fidži
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Tihi ocean in Filipini
Filipinsko morje
Filipinsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana vzhodno od Filipinskega arhipelaga s površino okrog 5.000.000 km².
Poglej Tihi ocean in Filipinsko morje
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Tihi ocean in Francija
Grande Terre, Nova Kaledonija
Grande Terre ali Nova Kaledonija je glavni otok Nove Kaledonije, čezmorskega ozemlja Francije v južnem Tihem oceanu, približno 1500 km vzhodno od Avstralije.
Poglej Tihi ocean in Grande Terre, Nova Kaledonija
Gvam
Teritorij Gvam, (Guahan), znan tudi kot Zveza Gvam, je otok v Mikroneziji, v zahodnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Gvam
Havaji
Haváji so otočje v Tihem oceanu in zadnja, 50.
Poglej Tihi ocean in Havaji
HMS Beagle
HMS Beagle na akvarelu Owena Stanleya, 1841 HMS Beagle je bila brig razreda cherokee, z 10 topovi, v lasti Kraljeve mornarice.
Poglej Tihi ocean in HMS Beagle
Hokaido
Hokaido (Hepburnovo prečrkovanje: Hokkaidō, japonsko: 北海道, ainujsko: Mosir, nekoč imenovan tudi Ezo, Jezo ali Jeso), je drugi največji japonski otok in njena največja prefektura.
Poglej Tihi ocean in Hokaido
Honšu
Honšu (dobesedno glavna dežela) je največji japonski otok.
Poglej Tihi ocean in Honšu
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Poglej Tihi ocean in Hongkong
Honolulu, Havaji
Honolulu (iz havajščine, pomeni Mirni zaliv) je glavno in največje mesto ameriške zvezne države Havaji.
Poglej Tihi ocean in Honolulu, Havaji
Howlandov otok
Satelitski posnetek atola Howlandov otok, izvorno, je nenaseljen atol severno od ekvatorja v osrednjem Tihem oceanu na, okoli 3100 km jugozahodno od Honoluluja.
Poglej Tihi ocean in Howlandov otok
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Tihi ocean in Indijski ocean
Indonezija
Republika Indonezija je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom.
Poglej Tihi ocean in Indonezija
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Poglej Tihi ocean in James Cook
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Tihi ocean in Japonska
Japonsko morje
Japonsko morje Japonsko morje je robno morje, ki se razprostira med Japonskim otočjem, otokom Sahalin, korejskim polotokom in Rusijo.
Poglej Tihi ocean in Japonsko morje
Jarvisov otok
Jarvisov otok, posnetek iz vesolja Jarvisov otok, izvorno, je nenaseljen otok površine 4,5 km² na v južnem Tihem oceanu, na okoli pol poti med Havaji in Cookovi otoki.
Poglej Tihi ocean in Jarvisov otok
Javansko morje
Javansko morje je obsežno plitko robno morje na Sundski celinski polici, med indonezijskimi otoki Borneo na severu, Java na jugu, Sumatra na zahodu in Sulavezi na vzhodu.
Poglej Tihi ocean in Javansko morje
Johnstonov atol
Slika Johnstonovega atola Johnstonov atol je 130 km² velik atol v severnem Tihem oceanu, ki leži na, približno na tretjini poti od Havajev do Marshallovih otokov.
Poglej Tihi ocean in Johnstonov atol
Juan Sebastián Elcano
Juan Sebastián Elcano ali El Cano, španski pomorščak in raziskovalec, * 1476, Getaria, † Tihi ocean 4. avgust 1526.
Poglej Tihi ocean in Juan Sebastián Elcano
Južni otok
Južni otok je večji od obeh glavnih otokov, ki predstavljata ozemlje države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 150.437 km² 12. največji otok na svetu.
Poglej Tihi ocean in Južni otok
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Južnokitajsko morje
Jugovzhodna Azija
Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.
Poglej Tihi ocean in Jugovzhodna Azija
Kalifornijski zaliv
Kalifornijski zaliv (Golfo de California), včasih tudi Cortezovo morje, je robno morje Tihega oceana, ki se nahaja med Kalifornijskim polotokom in celinskim delom Mehike na jugu Severne Amerike.
Poglej Tihi ocean in Kalifornijski zaliv
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Poglej Tihi ocean in Kanada
Kingmanov greben
Kingmanov greben, izvorno, je 1 km² velik tropski koralni greben v severnem Tihem oceanu, približno na pol poti med Havaji in Ameriško Samoo.
Poglej Tihi ocean in Kingmanov greben
Kiribati
Republika Kiribati je oceanijska otoška država v srednjem tropskem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Kiribati
Kjušu
Kjušu je tretji največji japonski otok s površino 36.554 km2 in najjužnejši izmed štirih glavnih otokov.
Poglej Tihi ocean in Kjušu
Kolumbija
Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki.
Poglej Tihi ocean in Kolumbija
Komori
Zveza Komori (do leta 2002 Islamska zvezna republika Komori) je neodvisna otoška država v severnem delu Mozambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom.
Poglej Tihi ocean in Komori
Koralno morje
Koralno morje je robno morje zahodnega Tihega oceana ob severovzhodni obali Avstralije.
Poglej Tihi ocean in Koralno morje
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Poglej Tihi ocean in Laguna
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Poglej Tihi ocean in Lima
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Tihi ocean in Ljudska republika Kitajska
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Poglej Tihi ocean in Los Angeles
Louis Antoine de Bougainville
Louis-Antoine, comte de Bougainville, francoski admiral, raziskovalec in pomorščak, * 12. november 1729, Pariz, Francija, † 31. avgust 1811, Pariz.
Poglej Tihi ocean in Louis Antoine de Bougainville
Luzon
Satelitska slika v pravih barvah Luzon je otok v Jugovzhodni Aziji, največji in najpomembnejši od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje.
Poglej Tihi ocean in Luzon
Madagaskar
Satelitski posnetek Madagaskarja (september 2003) Madagaskar, uradno Republika Madagaskar (malgaško Madagasikara, Repoblikan'i Madagasikara, République de Madagascar) je otoška država, ki leži ob jugovzhodni obali Afrike.
Poglej Tihi ocean in Madagaskar
Magellanov preliv
Magellanov preliv ali Magellanova ožina (špansko Estrecho de Magallanes) je plovna pot na skrajnem jugu celinske Južne Amerike.
Poglej Tihi ocean in Magellanov preliv
Malezija
Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.
Poglej Tihi ocean in Malezija
Manila
Središče mesta ponoči Mesto Manila (filipinsko Lungsod ng Maynila), največkrat samo Manila, je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Filipinov.
Poglej Tihi ocean in Manila
Manilski galeoni
Španski galeon Manilski galeoni ali Manila-Acapulco galeoni so bile španske trgovske ladje, ki so enkrat ali dvakrat na leto prečkale Tihi ocean med Manilo na Filipinih in Acapulcom v Novi Španiji (danes Mehika).
Poglej Tihi ocean in Manilski galeoni
Marijanski jarek
Marijanski jarek Marijanski jarek je najgloblji poznani del svetovnih oceanov in najnižja točka površja Zemljine skorje.
Poglej Tihi ocean in Marijanski jarek
Marshallovi otoki
Republika Marshallovi otoki je otoška država v mikronezijski regiji Tihega oceana, severno od Nauruja in Kiribatija, vzhodno od Federativnih držav Mikronezije in južno od ameriškega otoka Wake.
Poglej Tihi ocean in Marshallovi otoki
Melaški preliv
Melaški /Malaški preliv je morski preliv med Sumatro in Malajskim polotokom v Jugovzhodni Aziji, ki povezuje Andamansko morje v Indijskem oceanu z Južnokitajskim morjem v Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Melaški preliv
Melanezija
Melanézija (iz grščine μέλας: mélas, črno + νῆσος: nêsos, otok) je podregija Oceanije, ki se razteza od zahodnega dela Tihega oceana in Arafurskega morja na vzhod do otočja Fidži.
Poglej Tihi ocean in Melanezija
Melanezijci
Melanezijci so prevladujoči in avtohtoni prebivalci Melanezije na širokem območju od otokov Moluki in Nove Gvineje do vzhoda do otokov Vanuatu in Fidži.
Poglej Tihi ocean in Melanezijci
Melbourne
Melbourne je glavno mesto zvezne države Viktorija v Avstraliji.
Poglej Tihi ocean in Melbourne
Midwayski atol
Midwayski atol (ali tudi otok Midway ali samo Midway), je atol s površino 2,4 km², ki leži v severnem Tihem oceanu, blizu severozahodnega konca Havajskega otočja, nekje na tretjini poti med Honolulujem in Tokiom.
Poglej Tihi ocean in Midwayski atol
Mindanao
Mindanao je otok v Jugovzhodni Aziji, drugi največji od otokov, ki sestavljajo filipinsko otočje, in največji v južnem delu Filipinov.
Poglej Tihi ocean in Mindanao
Moluki
Moluki so otočje v Jugovzhodni Aziji, ki leži v Bandskem morju med Sulavezijem na zahodu in Novo Gvinejo na vzhodu.
Poglej Tihi ocean in Moluki
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Tihi ocean in Neolitik
Notranje morje Seto
, tudi Setouči ali samo Notranje morje, je morje, ki ločuje tri od štirih glavnih japonskih otokov, Honšu, Šikoku in Kjušu.
Poglej Tihi ocean in Notranje morje Seto
Nova Britanija
Nova Britanija je največji otok Bismarckovega otočja v jugozahodnem Tihem oceanu, ki leži približno 88 km vzhodno od Nove Gvineje.
Poglej Tihi ocean in Nova Britanija
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Tihi ocean in Nova Gvineja
Nova Kaledonija
Nova Kaledonija (francosko: Nouvelle-Calédonie, kanaško: Kanaky) je otočje v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Nova Kaledonija
Nova Zelandija
Nova Zelandija (Aotearoa) je otoška država v jugozahodnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Nova Zelandija
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Poglej Tihi ocean in Ocean
Oceanija
Zemljevid Oceanije Oceánija je ime za skupino otokov in otočij v Pacifiku.
Poglej Tihi ocean in Oceanija
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Tihi ocean in Ognjenik
Ohotsko morje
Ohotsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Ohotsko morje
Osaka
Osaka (Ōsaka) je velemesto na Japonskem, prestolnica istoimenske prefekture v regiji Kansai, ki leži ob Osaškem zalivu na jugozahodu otoka Honšu.
Poglej Tihi ocean in Osaka
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Tihi ocean in Otok
Otok Wake
Otok Wake (znan tudi kot Wakeov otok in atol Wake; angleško Wake Island, Wake Atoll) je koralni atol v severnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Otok Wake
Pacifiški ognjeni obroč
Pacifiški ognjeni obroč Pacifiški ognjeni obroč (tudi Tihooceanski ognjeni obroč, Pacifiški ognjeniški obroč) je glavno območje v bazenu Tihega oceana, kjer se pojavljajo številni potresi in vulkanski izbruhi.
Poglej Tihi ocean in Pacifiški ognjeni obroč
Palav
Republika Palav je otoška država v Tihem oceanu, umeščena kakšnih 500 km vzhodno od Filipinov.
Poglej Tihi ocean in Palav
Palawan
Palawan (Tagalog: Lalawigan ng Palawan), je otok province na Filipinih, ki se nahaja v regiji MIMAROPA ali regija 4.
Poglej Tihi ocean in Palawan
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Tihi ocean in Paleolitik
Panama (mesto)
Panama je glavno mesto istoimenske države v Srednji Ameriki, ki stoji ob južni (tihomorski) obali Paname, natančneje ob ustju Panamskega prekopa v osrednjem delu države.
Poglej Tihi ocean in Panama (mesto)
Panamska ožina
Panamska zemeljska ožina (špansko Istmo de Panamà), zgodovinsko znana kot Darienska vrzel, je ozek pas kopnega, ki leži med Karibskim morjem in Tihim oceanom in povezuje Severno in Južno Ameriko.
Poglej Tihi ocean in Panamska ožina
Papuanska Nova Gvineja
Pápuanska Nôva Gvinêja (tudi Papua Nova Gvineja) je otoška država v Oceaniji, ki zaseda vzhodni del otoka Nova Gvineja (druga polovica, Irian Džaja, je del Indonezije) in okoliške otoke.
Poglej Tihi ocean in Papuanska Nova Gvineja
Pitcairnovi otoki
Pitcairnovi otoki, uradno Otočje Pitcairn, Henderson, Ducie in Oeno, je skupina vulkanskih otokov v Južnem Tihem oceanu ki spada pod britanska prekomorska ozemlja.
Poglej Tihi ocean in Pitcairnovi otoki
Polinezija
Polinézija (iz grščine: πολύς »polus« mnogo + νῆσος »nēsos« otok) je podregija Oceanije, ki zajema ogromno skupino več kot 1000 otokov, raztresenih po osrednjem in južnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Polinezija
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Tihi ocean in Portugalska
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Tihi ocean in Potres
Pusan
Pusan (korejsko, RR: Busan, uradno Somestno območje Pusan) je drugo največje mesto v Južni Koreji.
Poglej Tihi ocean in Pusan
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Tihi ocean in Rossovo morje
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Poglej Tihi ocean in Rt dobrega upanja
Rt Horn
Pogled na Rt Horn iz juga. Rt Horn je uradno najjužnejša točka Južne Amerike.
Poglej Tihi ocean in Rt Horn
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Rumeno morje
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Tihi ocean in Rusija
Sahalin
Sahalin je velik otok v severozahodnem delu Tihega oceana, ki pripada Rusiji.
Poglej Tihi ocean in Sahalin
Salomonovi otoki
Salomonovi otoki so suverena država, ki leži na Salomonovem otočju in jo sestavlja šest glavnih otokov in več kot 900 manjših otokov v Oceaniji, vzhodno od Papuanske Nove Gvineje in severozahodno od Vanuatua. Ima površino 28.400 kvadratnih kilometrov in 652.858 prebivalcev. Glavno mesto Honiara je na otoku Guadalcanal.
Poglej Tihi ocean in Salomonovi otoki
Samoa
Samoa (Zahodna Samoa do leta 1997, Nemška Samoa od 1900 do 1914) je država, ki jo sestavlja skupina otokov v Južnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Samoa
San Diego
San Diego je drugo največje mesto v Kaliforniji za Los Angelesom in osmo največje v ZDA.
Poglej Tihi ocean in San Diego
San Francisco
Satelitski posnetek San Francisca in severnega dela okrožja San Mateo San Francisco (izvirno) je četrto največje mesto v Kaliforniji; hkrati je tudi okrožje.
Poglej Tihi ocean in San Francisco
Seattle, Washington
Seattle je pristaniško mesto v zvezni državi Washington na severu zahodne obale Združenih držav Amerike.
Poglej Tihi ocean in Seattle, Washington
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Tihi ocean in Severna Amerika
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Tihi ocean in Severna Azija
Severni Marijanski otoki
Severni Marijanski otoki so državna zveza na strateški lokaciji v Severnem Tihem oceanu v politični uniji z Združenimi državami Amerike.
Poglej Tihi ocean in Severni Marijanski otoki
Severni otok
Severni otok uradno imenovan) je manjši od obeh glavnih otokov, ki predstavljata 44 % površine države Nove Zelandije na jugozahodnem delu Tihega oceana, in s površino 113.729 km² 14. največji otok na svetu. Ima 3.997.300 prebivalcev (junij 2023), kar je 77 % prebivalcev Nove Zelandije, zaradi česar je najbolj poseljen otok v Polineziji in 28.
Poglej Tihi ocean in Severni otok
Seznam pacifiških otokov
upoštevaj slovenske eksonime - Pacifiški otoki obsegajo 20.000 do 30.000 otokov v Pacifiku.
Poglej Tihi ocean in Seznam pacifiških otokov
Singapur
Republika Singapur (kitajsko 新加坡共和国, Xīnjīapō Gònghégúo; malajsko Republik Singapura; tamilsko சிங்கப்பூர் குடியரசு, Cingkappūr Kudiyaracu) je otoška mestna država v Jugovzhodni Aziji, ob južnem robu Malajskega polotoka, južno od malezijske zvezne države Johor in severno od indonezijskega otočja Riau.
Poglej Tihi ocean in Singapur
Sulavezi
Sulavezi (nekoč znan kot Celebes) je otok v Jugovzhodni Aziji, del otočja Veliki Sundski otoki na vzhodu Tihega oceana in s površino 174.600 km² eden največjih otokov na svetu.
Poglej Tihi ocean in Sulavezi
Suva
Suva je glavno mesto Fidžija in s 74.481 prebivalci ožjega mestnega območja (po popisu leta 2007) druga največja upravna enota v državi.
Poglej Tihi ocean in Suva
Sydney
Sydney je glavno mesto avstralske zvezne države Novi Južni Wales in največje ter najstarejše mesto Avstralije.
Poglej Tihi ocean in Sydney
Tahiti
Francoska Polinezija s Tahitijem Posnetek Tahitija iz vesolja Tahitijske ženske na obali, 1881, Paul Gauguin Tahiti je največji otok južnopacifiškega otočja Društvenih otokov, ki so del Francoskega čezmorskega teritorija Francoska Polinezija.
Poglej Tihi ocean in Tahiti
Tajski zaliv
Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Tajski zaliv
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Poglej Tihi ocean in Tajvan
Tajvan (otok)
Satelitska slika otoka Tajvan (kitajsko oz.,, v pinjin zapisu: Táiwān) je otok v Vzhodni Aziji, ki leži v Tihem oceanu jugovzhodno od obale Ljudske republike Kitajske in predstavlja 99% ozemlja Republike Kitajske, zaradi česar je tudi sinonim za to državo.
Poglej Tihi ocean in Tajvan (otok)
Tasmanija
Tasmanija v Avstraliji Otok Tasmanija je 6 zvezna država Avstralije s površino 68.401 km², na kateri prebiva 540.569 prebivalcev (junij 2020).
Poglej Tihi ocean in Tasmanija
Tasmanovo morje
Tasmanovo morje (maorsko Te Tai-o-Rēhua) je robno morje Tihega oceana, ki se razprostira med Avstralijo in Novo Zelandijo na jugozahodu Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Tasmanovo morje
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Tihi ocean in Telo
Tihooceanski lok
Vse države, ki imajo območja v Tihooceanskem loku Tihooceanski lok je družbeno-geografska regija, ki vključuje industrijska območja oziroma države na obeh straneh Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Tihooceanski lok
Tokio
Tokio (japonsko 東京, dobesedno vzhodna prestolnica, prečrkovanje po Hepburnovem sistemu latiniziranja japonščine Tōkyō), formalno Tokijska metropola (japonsko 東京都 prečrkovano kot Tōkyō-to), je glavno mesto Japonske in največje urbano središče v državi.
Poglej Tihi ocean in Tokio
Tonga
Tonga, uradno Kraljevina Tonga (Puleʻanga Fakatuʻi ʻo Tonga), je polinezijska država in arhipelag s 169 otoki, od katerih je 36 naseljenih.
Poglej Tihi ocean in Tonga
Tonkinški zaliv
Tonkinški zaliv je severozahodni del Južnokitajskega morja in del Tihega oceana.
Poglej Tihi ocean in Tonkinški zaliv
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Tihi ocean in Tropski ciklon
Tuvalu
Tuvalu je otoška država v Tihem oceanu, četrta najmanjša neodvisna država po številu prebivalcev (11.000) in površini (26 km2) na svetu.
Poglej Tihi ocean in Tuvalu
Valparaíso
Valparaíso (/ˌvælpəraɪzoʊ /; špansko) je glavno mesto, pristanišče in izobraževalni center v občini Valparaíso, Čile.
Poglej Tihi ocean in Valparaíso
Vancouver
Vancouver je pristaniško mesto na jugozahodu Britanske Kolumbije (Kanada).
Poglej Tihi ocean in Vancouver
Vancouvrov otok
Vancouvrov otok je kanadski otok v Tihem oceanu, ki leži ob obali na skrajnem jugozahodu države, ob meji z Združenimi državami Amerike.
Poglej Tihi ocean in Vancouvrov otok
Vanuatu
Vanuatu, uradno Republika Vanuatu (bislama: Ripablik blong Vanuatu), je otoška država, ki se nahaja v južnem Tihem oceanu.
Poglej Tihi ocean in Vanuatu
Vasco Núñez de Balboa
Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik.
Poglej Tihi ocean in Vasco Núñez de Balboa
Velika severna ekspedicija
Alekseja Čirikova. Nove geografske informacije so bile hitro razširjene in deležne široke pozornosti po vsej Evropi. Zgoraj je angleški zemljevid z naslovom ''The Russian Discoveries (Ruska odkritja),'' ki ga je pripravil londonski kartograf Thomas Jefferys (to je ponatis, ki ga je objavil Robert Sayer leta 1776 v ''American Atlas'').
Poglej Tihi ocean in Velika severna ekspedicija
Velikonočni otok
Velikonočni otok (Rapa Nui) je polinezijski otok v jugovzhodnem Tihem oceanu in pripada Čilu, od katerega je oddaljen 3600 km.
Poglej Tihi ocean in Velikonočni otok
Vitus Bering
Vitus Jonassen Bering, danski pomorščak in raziskovalec, * avgust 1681, Horsens, Jutlandija, Danska, † 19. december 1741, Beringov otok, Rusija.
Poglej Tihi ocean in Vitus Bering
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Tihi ocean in Vladivostok
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Tihi ocean in Voda
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Tihi ocean in Vzhodna Azija
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Poglej Tihi ocean in Vzhodnokitajsko morje
Yap
Zemljevid otoka Yap. Yap (domačini mu pravijo Wa'ab) je otok v Karolinskem otočju, ki spada pod Federativne države Mikronezije.
Poglej Tihi ocean in Yap
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Tihi ocean in Združene države Amerike
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Tihi ocean in Zemlja
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Poglej Tihi ocean in Zemljepisna širina
1 E14 m²
Za lažje predstavljanje različnih velikosti površin je tu seznam površin med 100 milijoni in 1 milijardo km².
Poglej Tihi ocean in 1 E14 m²
Glej tudi
Azija
Južna Amerika
Oceani
Severna Amerika
Prav tako znan kot Pacifik, Pacifiški ocean.