32 odnosi: Aleuti, Aljaska, Azija, Črnomorska flota, Baltska flota, Beringov preliv, Beringovo morje, Danci, Danska, Diomedova otoka, Enciklopedija Britannica, James Cook, Jutlandija, Kamčatka, Komandantovi otoki, Moskva, Peter Veliki, Petropavlovsk-Kamčatski, Raziskovalec, Rusija, Ruska vojna mornarica, Rusko-turška vojna (1710–1711), Sankt Peterburg, Semjon Ivanovič Dežnjov, Severna Amerika, Sibirija, Sodna medicina, Velika severna ekspedicija, Velika severna vojna, 1681, 1741, 19. december.
Aleuti
Aleuti ali Aleutski otoki (aleutsko Unangam Tanangin, 'dežela Aleutov') so otočni lok v severnem Pacifiku, ki je sestavljen iz 14 večjih in 55 manjših otokov ter večjega števila zelo majhnih otočkov, večinoma vulkanskega porekla.
Novo!!: Vitus Bering in Aleuti · Poglej več »
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Novo!!: Vitus Bering in Aljaska · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Vitus Bering in Azija · Poglej več »
Črnomorska flota
Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.
Novo!!: Vitus Bering in Črnomorska flota · Poglej več »
Baltska flota
Baltska flota dveh redov rdeče zastave (Dvaždi Krasnoznamjonnij Baltijskij flot, DKBF, BF) je flota Ruske vojne mornarice v Baltskem morju.
Novo!!: Vitus Bering in Baltska flota · Poglej več »
Beringov preliv
Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.
Novo!!: Vitus Bering in Beringov preliv · Poglej več »
Beringovo morje
Beringovo morje (angleško Bering Sea; rusko Берингово море, Beringovo more; jupiško Imarpik) je robno morje Tihega oceana, ki leži na njegovem skrajnem severu in pokriva površino približno dva milijona km².
Novo!!: Vitus Bering in Beringovo morje · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: Vitus Bering in Danci · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Vitus Bering in Danska · Poglej več »
Diomedova otoka
Diomedova otoka ležita med Azijo in Severno Ameriko v osrednjem delu Beringovega preliva, ki povezuje Čukotsko morje na severu z Beringovim morjem in Tihim oceanom na jugu.
Novo!!: Vitus Bering in Diomedova otoka · Poglej več »
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Novo!!: Vitus Bering in Enciklopedija Britannica · Poglej več »
James Cook
James Cook, angleški raziskovalec, morjeplovec in kartograf, * 7. november 1728 (27. oktober po Julijanskem koledarju), Marton, grofija Severni Yorkshire, Anglija, † 14. februar 1779, Havaji.
Novo!!: Vitus Bering in James Cook · Poglej več »
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Novo!!: Vitus Bering in Jutlandija · Poglej več »
Kamčatka
Kamčatka je 1250 kilometrov dolg polotok na Ruskem Daljnem vzhodu.
Novo!!: Vitus Bering in Kamčatka · Poglej več »
Komandantovi otoki
Komandantovi otoki (Komandorskije ostrova) so otočje na robu Beringovega morja v Tihem oceanu, ki leži ob vzhodni obali polotoka Kamčatka na skrajnem vzhodu Evrazije.
Novo!!: Vitus Bering in Komandantovi otoki · Poglej več »
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Novo!!: Vitus Bering in Moskva · Poglej več »
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Novo!!: Vitus Bering in Peter Veliki · Poglej več »
Petropavlovsk-Kamčatski
Petropavlovsk-Kamčatski ponoči Petropavlovsk-Kamčatski je upravno, industrijsko, znanstveno in kulturno središče ruskega polotoka Kamčatka, oziroma Kamčatskega okraja.
Novo!!: Vitus Bering in Petropavlovsk-Kamčatski · Poglej več »
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Novo!!: Vitus Bering in Raziskovalec · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Vitus Bering in Rusija · Poglej več »
Ruska vojna mornarica
Ruska vojna mornarica (kratica VMF) je pomorska veja Oboroženih sil Ruske federacije.
Novo!!: Vitus Bering in Ruska vojna mornarica · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Novo!!: Vitus Bering in Rusko-turška vojna (1710–1711) · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Vitus Bering in Sankt Peterburg · Poglej več »
Semjon Ivanovič Dežnjov
Semjon Ivanovič Dežnjov (rusko Семён Ива́нович Дежнёв), ruski popotnik, raziskovalec, pomorščak, jakutski kozak in trgovec s kožuhovino, * okoli 1605, Veliki Ustjug, Rusija, † 1673, Moskva, Rusija.
Novo!!: Vitus Bering in Semjon Ivanovič Dežnjov · Poglej več »
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Novo!!: Vitus Bering in Severna Amerika · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Vitus Bering in Sibirija · Poglej več »
Sodna medicina
Sodna medicina je interdisciplinarna veja medicine in sodne stroke, ki deluje na področju ugotavljanja vzroka, načina in okoliščin smrti, kadar mrliški preglednik ob pregledu trupla ugotovi, da je vzrok smrti nasilen.
Novo!!: Vitus Bering in Sodna medicina · Poglej več »
Velika severna ekspedicija
Alekseja Čirikova. Nove geografske informacije so bile hitro razširjene in deležne široke pozornosti po vsej Evropi. Zgoraj je angleški zemljevid z naslovom ''The Russian Discoveries (Ruska odkritja),'' ki ga je pripravil londonski kartograf Thomas Jefferys (to je ponatis, ki ga je objavil Robert Sayer leta 1776 v ''American Atlas''). Prikaz severne morske poti med Evropo in Tihim oceanom Velika severna ekspedicija ali Druga kamčatska ekspedicija je bilo eno največjih raziskovalnih podvigov v zgodovini, ki je na zemljevid umestil večino arktične obale Sibirije in nekatere dele obale Severne Amerike, kar je močno zmanjšalo "bela območja" na zemljevidih.
Novo!!: Vitus Bering in Velika severna ekspedicija · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Vitus Bering in Velika severna vojna · Poglej več »
1681
1681 (MDCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Vitus Bering in 1681 · Poglej več »
1741
1741 (MDCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Vitus Bering in 1741 · Poglej več »
19. december
19.
Novo!!: Vitus Bering in 19. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Vitus Jonas Bering, Vitus Jonassen Bering.