Odpri v Google MapsKazalo
61 odnosi: Abasidski kalifat, Arabščina, Arabci, Arbil, Armenci, Asirci, Avstralija, Azerbajdžanščina, Azija, Šiitizem, Bagdad, Basra, Bližnji vzhod, Carigrad, Centralna obveščevalna agencija, Civilizacija, Država, Iraška vojna, Iran, Iranci, Iransko-iraška vojna, Islam, Islamska država, Jordanija, Kurdščina, Kurdi, Kurdistan, Kuvajt, Letališče, Mezopotamija, Mongoli, Morje, Mosul, Muslimani, Neodvisnost, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Perzijci, Perzijski zaliv, Poljska, Protektorat, Provinca, Prva svetovna vojna, Sadam Husein, Saudova Arabija, Seznam suverenih držav, Sirija, Sirska državljanska vojna, Sumerščina, Sunitizem, ... Razširi indeks (11 več) »
- Arabsko govoreče države
- Azijske države
- Jugozahodnoazijske države
- Srednjevzhodne države
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Irak in Abasidski kalifat
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Irak in Arabščina
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Irak in Arabci
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Irak in Arbil
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Irak in Armenci
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Irak in Asirci
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Irak in Avstralija
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Irak in Azerbajdžanščina
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Irak in Azija
Šiitizem
Šiitizem (arabsko, perzijsko شیعه) je manjša od obeh glavnih ločin islama, ki ji sledi nekje med 10 in 15 % muslimanov na svetu.
Poglej Irak in Šiitizem
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Irak in Bagdad
Basra
Basra (arabsko البصرة: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.
Poglej Irak in Basra
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Irak in Bližnji vzhod
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Irak in Carigrad
Centralna obveščevalna agencija
Centralno obveščevalna agencija (Central Intelligence Agency) znana tudi pod kratico CIA je civilna obveščevalna služba ZDA zadolžena za zbiranje, shranjevanje in obdelavo podatkov pridobljenih v tujini s pomočjo človeških in elektronskih virov.
Poglej Irak in Centralna obveščevalna agencija
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Irak in Civilizacija
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Irak in Država
Iraška vojna
Iraška vojna (poimenovana tudi druga perzijska zalivska vojna, okupacija Iraka ali operacija Iraška svoboda) je bil vojaški spopad med mednarodno koalicijo sil in uporniškimi skupinami v Iraku.
Poglej Irak in Iraška vojna
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Irak in Iran
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Irak in Iranci
Iransko-iraška vojna
Iransko-iraška vojna - 22. septembra 1980, Teheran Iransko-iraška vojna je bila odprta vojna med Irakom in Iranom med letoma 1980 in 1988.
Poglej Irak in Iransko-iraška vojna
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Irak in Islam
Islamska država
Islamska država Iraka in Levanta (angleške kratice: IS, ISIS ali ISIL) je džihadistična vojaška skupina v Iraku in Siriji, ki želi ustvariti islamsko državo (kalifat), v katerem bi vladalo šeriatsko pravo in vahabistična verzija islama.
Poglej Irak in Islamska država
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Poglej Irak in Jordanija
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Poglej Irak in Kurdščina
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Irak in Kurdi
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Irak in Kurdistan
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Poglej Irak in Kuvajt
Letališče
Nočni pogled na Mednarodno letališče San Francisco Majhno letališče v Torontu date.
Poglej Irak in Letališče
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Irak in Mezopotamija
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Irak in Mongoli
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Irak in Morje
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Irak in Mosul
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Irak in Muslimani
Neodvisnost
Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega.
Poglej Irak in Neodvisnost
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Irak in Organizacija združenih narodov
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Irak in Osmansko cesarstvo
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Irak in Perzijci
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Irak in Perzijski zaliv
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Irak in Poljska
Protektorat
(iz lat.) skrbnistvo; pos.
Poglej Irak in Protektorat
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Poglej Irak in Provinca
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Irak in Prva svetovna vojna
Sadam Husein
Sadam Husein (Saddām Hussein ʻAbd al-Majīd al-Tikrīti, arabsko), iraški politik in general, * 28. april 1937, Tikrit, Irak, † 30. december 2006, Bagdad.
Poglej Irak in Sadam Husein
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Irak in Saudova Arabija
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Irak in Seznam suverenih držav
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Irak in Sirija
Sirska državljanska vojna
Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).
Poglej Irak in Sirska državljanska vojna
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Irak in Sumerščina
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Irak in Sunitizem
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Poglej Irak in Taurus
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Irak in Turčija
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Irak in Univerza
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Irak in Zagros
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Irak in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Irak in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1. oktober
1.
Poglej Irak in 1. oktober
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Irak in 1919
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Irak in 1932
3. oktober
3.
Poglej Irak in 3. oktober
762
762 (DCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Irak in 762
Glej tudi
Arabsko govoreče države
Azijske države
Jugozahodnoazijske države
Srednjevzhodne države
Prav tako znan kot Republika Irak.