Podobnosti med Irak in Sirija
Irak in Sirija še 25 stvari v skupni (v Unijapedija): Arabščina, Arabci, Aramejščina, Armenci, Asirci, Bližnji vzhod, Civilizacija, Država, Islam, Islamska država, Jordanija, Kurdščina, Kurdi, Mezopotamija, Morje, Organizacija združenih narodov, Osmansko cesarstvo, Perzijci, Provinca, Prva svetovna vojna, Seznam suverenih držav, Sirska državljanska vojna, Sunitizem, Turčija, Združene države Amerike.
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Arabščina in Irak · Arabščina in Sirija ·
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Arabci in Irak · Arabci in Sirija ·
Aramejščina
Brez opisa.
Aramejščina in Irak · Aramejščina in Sirija ·
Armenci
Armenci so narod oz.
Armenci in Irak · Armenci in Sirija ·
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Asirci in Irak · Asirci in Sirija ·
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Bližnji vzhod in Irak · Bližnji vzhod in Sirija ·
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Civilizacija in Irak · Civilizacija in Sirija ·
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.
Država in Irak · Država in Sirija ·
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Irak in Islam · Islam in Sirija ·
Islamska država
Islamska država Iraka in Levanta (angleške kratice: IS, ISIS ali ISIL) je džihadistična vojaška skupina v Iraku in Siriji, ki želi ustvariti islamsko državo (kalifat), v katerem bi vladalo šeriatsko pravo in vahabistična verzija islama.
Irak in Islamska država · Islamska država in Sirija ·
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Irak in Jordanija · Jordanija in Sirija ·
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Irak in Kurdščina · Kurdščina in Sirija ·
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Irak in Kurdi · Kurdi in Sirija ·
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Irak in Mezopotamija · Mezopotamija in Sirija ·
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Irak in Morje · Morje in Sirija ·
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Irak in Organizacija združenih narodov · Organizacija združenih narodov in Sirija ·
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Irak in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Sirija ·
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Irak in Perzijci · Perzijci in Sirija ·
Provinca
Provinca je v nekaterih državah upravna enota; pokrajina, regija.
Irak in Provinca · Provinca in Sirija ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Irak in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Sirija ·
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Irak in Seznam suverenih držav · Seznam suverenih držav in Sirija ·
Sirska državljanska vojna
Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).
Irak in Sirska državljanska vojna · Sirija in Sirska državljanska vojna ·
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Irak in Sunitizem · Sirija in Sunitizem ·
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Irak in Turčija · Sirija in Turčija ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Irak in Združene države Amerike · Sirija in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Irak in Sirija imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Irak in Sirija
Primerjava med Irak in Sirija
Irak 62 odnose, medtem ko je Sirija 101. Saj imajo skupno 25, indeks Jaccard je 15.34% = 25 / (62 + 101).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Irak in Sirija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: