Kazalo
47 odnosi: Ašdod, Aškelon, Akadščina, Anatolija, Apnenec, Arabci, Asarhadon, Asirija, Šalmaneser V., Železna doba, Babilon, Babilonija, Babilonski viseči vrtovi, Biblos, Bronasta doba, Edom, Egipt, Ekron, Elam, Evfrat, Gaza, Hebrejščina, Jahve, Jeruzalem, Judeja, Kaldeja, Marduk, Marduk-zakir-šumi II., Mezopotamija, Moab, Mušezib-Marduk, Ninive, Palestina, Perzijski zaliv, Petindvajseta egipčanska dinastija, Sargon II., Seznam asirskih vladarjev, Seznam babilonskih kraljev, Sidon, Sirščina, Sirija, Sveto pismo, Taharka, Tiglat-Pileser III., Tigris, Topografija, Vazal.
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Poglej Sanherib in Ašdod
Aškelon
Aškelon (hebrejsko אַשְׁקְלוֹן, Aškelon), znan tudi kot Askalon (grško, Askálōn, arabsko عَسْقَلَان, ʿAsqalān), je mesto na sredozemski obali v južnem Izraelu, približno 50 km južno od Tel Aviva.
Poglej Sanherib in Aškelon
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Sanherib in Akadščina
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Sanherib in Anatolija
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Sanherib in Apnenec
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Sanherib in Arabci
Asarhadon
Asarhadonova stela Asarhadonov valj iz trdnjave Šalmaneser v Nimrudu Spomenik kralju Asarhadonu iz črnega bazalta, postavljen okoli leta 670 pr. n. št.; Britanski muzej, London Stebriček iz terakote z opisom Asarhadonove obnove Babilona; Britanski muzej, London Asarhadon (akadsko Aššur-aḥa-iddina, Ašur je dal brata, hebrejsko אֵסַר חַדֹּן, starogrško, Asaraddon,NEW ADVENT BIBLE: Ezra 4.
Poglej Sanherib in Asarhadon
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Sanherib in Asirija
Šalmaneser V.
Šalmaneser V. (akadsko Šulmanu-ašarid, hebrejsko שַׁלְמַנְאֶסֶר, sodobno hebrejsko Šalman’eser, tibersko Šalmanʼéser, grško Salamanassar; latinsko Salmanasar) je bil kralj Asirije in Babilonije, ki je vladal od 727 do 722 pr.
Poglej Sanherib in Šalmaneser V.
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Sanherib in Železna doba
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Sanherib in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Sanherib in Babilonija
Babilonski viseči vrtovi
V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.
Poglej Sanherib in Babilonski viseči vrtovi
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Sanherib in Biblos
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Sanherib in Bronasta doba
Edom
Edom (edomsko Edām) je bilo starodavno kraljestvo v Transjordaniji med Moabom na severovzhodu, Arabahom na zahodu in Veliko arabsko puščavo na jugu in vzhodu.
Poglej Sanherib in Edom
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Sanherib in Egipt
Ekron
Ekron (hebrejsko עֶקְרוֹן ʿeqrōn), v helenističnem obdobju znan kot Akkaron, je bi eno od petih mest slavnega filistejskega pentapolisa v jugozahodnem Kanaanu.
Poglej Sanherib in Ekron
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Sanherib in Elam
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Sanherib in Evfrat
Gaza
Gaza je manjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni obali Sredozemskega morja, ki meji na Egipt na jugozahodu in Izrael na vzhodu in severu.
Poglej Sanherib in Gaza
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Sanherib in Hebrejščina
Jahve
Jahve (tudi Jahweh, Jehova, Jehowah, Jehawah, ipd.) so različice imena hebrejskega in kasneje judovskega in izraelskega Boga, ki naj bi se po tem imenu razodel Mojzesu.
Poglej Sanherib in Jahve
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Sanherib in Jeruzalem
Judeja
Bližnji vzhod v 1. stoletju Judeja je svetopisemsko, rimsko in sodobno ime goratega južnega dela Izraela (Eretz Yisrael).
Poglej Sanherib in Judeja
Kaldeja
Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.
Poglej Sanherib in Kaldeja
Marduk
Upodobitev Marduka Marduk je v babilonski mitologiji glavni bog.
Poglej Sanherib in Marduk
Marduk-zakir-šumi II.
Marduk-zâkir-šumi II. je bil babilonski plemič, ki je po uporu proti asirskemu kralju Sanheribu leta 703 pr.
Poglej Sanherib in Marduk-zakir-šumi II.
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Sanherib in Mezopotamija
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Poglej Sanherib in Moab
Mušezib-Marduk
Mušezib-Marduk je bil kaldejski princ, ki je kot kralj Babilonije vladal od leta 693 do 689 pr.
Poglej Sanherib in Mušezib-Marduk
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Sanherib in Ninive
Palestina
Palestinskih ozemelj (Zahodni breg in Gaza), ki si jih lasti Država Palestina Palestina je lahko.
Poglej Sanherib in Palestina
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Sanherib in Perzijski zaliv
Petindvajseta egipčanska dinastija
Petindvajseta egipčanska dinastija, znana tudi kot Nubijska ali Kušitska dinastija, je bila zadnja dinastija v tretjem vmesnem obdobju Egipta, ki je prišla na oblast po nubijski zasedbi Egipta.
Poglej Sanherib in Petindvajseta egipčanska dinastija
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Sanherib in Sargon II.
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Sanherib in Seznam asirskih vladarjev
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Sanherib in Seznam babilonskih kraljev
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Sanherib in Sidon
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Sanherib in Sirščina
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Sanherib in Sirija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Sanherib in Sveto pismo
Taharka
Taharka ali Taharko (hebrejsko תִּרְהָקָה, sodobno hebrejsko Tirhaka, tibersko Tirehākā, Maneton: Tarakos, Strabon: Tearco) je bil faraon Petindvajsete egipčanske dinastije in kralj Kraljestva Kuš, ki je vladal od leta 690 do 664 pr.
Poglej Sanherib in Taharka
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Poglej Sanherib in Tiglat-Pileser III.
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Sanherib in Tigris
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Sanherib in Topografija
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Sanherib in Vazal