Kazalo
74 odnosi: Ašur-ubalit I., Abisare, Ahemenidsko cesarstvo, Akad (mesto), Akadsko kraljestvo, Aleksander Veliki, Alep, Amarnska pisma, Amenhotep II., Amenhotep III., Anatolija, Asirci, Asirija, Železna doba, Babilon, Babilonija, Bitka pri Kadešu, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Damask, Dur-Kurigalzu, Ebla, Egipčani, Ehnaton, Elam, Emisum, Gudea, Gungunum, Gutijci, Hamurabi, Hatuša, Hetiti, Išbi-Era, Išme-Dagan, Isin, Kasiti, Lagaš, Larsa, Lipit-Ištar, Mari, Medijci, Nabonasar, Naplanum, Naram-Sin Akadski, Nipur, Nur-Adad, Pepi I., Ramzes II., Rim-Sin I., Rim-Sin II., ... Razširi indeks (24 več) »
Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.
Poglej Kratka kronologija in Ašur-ubalit I.
Abisare
Abisare (klinopisno A-bi-sa-re-e) je bil šesti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal od 1905 do 1895 pr.
Poglej Kratka kronologija in Abisare
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Kratka kronologija in Ahemenidsko cesarstvo
Akad (mesto)
Karta Bližnjega vzhoda kaže obseg Akadskega kraljestva in možno lokacijo Akada Akad (tudi Akkade ali Agade) je bilo glavno mesto Akadskega kraljestva, ki je bilo prevladujoča politična sila v Mezopotamiji ob koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem.
Poglej Kratka kronologija in Akad (mesto)
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Kratka kronologija in Akadsko kraljestvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Kratka kronologija in Aleksander Veliki
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Kratka kronologija in Alep
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Kratka kronologija in Amarnska pisma
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Kratka kronologija in Amenhotep II.
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Kratka kronologija in Amenhotep III.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kratka kronologija in Anatolija
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Kratka kronologija in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Kratka kronologija in Asirija
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Kratka kronologija in Železna doba
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Kratka kronologija in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Kratka kronologija in Babilonija
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Kratka kronologija in Bitka pri Kadešu
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Kratka kronologija in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kratka kronologija in Bronasta doba
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Kratka kronologija in Damask
Dur-Kurigalzu
| name.
Poglej Kratka kronologija in Dur-Kurigalzu
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Kratka kronologija in Ebla
Egipčani
Egipčani je naziv za domače egipčansko prebivalstvo.
Poglej Kratka kronologija in Egipčani
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Kratka kronologija in Ehnaton
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Kratka kronologija in Elam
Emisum
Emisum je bil drugi kralj posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 2004 do 1977 pr.
Poglej Kratka kronologija in Emisum
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Kratka kronologija in Gudea
Gungunum
Gungunum je bil vladar posumerskih mezopotamskih mestnih države Larse, Lagaša in Eriduja, ki je vladal približno od 1932 do 1906 pr.
Poglej Kratka kronologija in Gungunum
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Kratka kronologija in Gutijci
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Kratka kronologija in Hamurabi
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Kratka kronologija in Hatuša
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kratka kronologija in Hetiti
Išbi-Era
Išbi-Era (akadsko 𒀭𒅖𒁉𒀴𒊏 Išbi-erra, na sodobnih napisih klinopisno diš-bi-ir₃-ra) je bil ustanovitelj sumerske Isinske dinastije, ki je vladal okoli 1953 pr.
Poglej Kratka kronologija in Išbi-Era
Išme-Dagan
Išme-Dagan (𒅖𒈣𒀭𒁕𒃶, Ish-ma-Dda-gan) je bil v obdobju poznega Akadskega kraljestva okoli 2190-2146 vladar Marija in vojaški guverner (šakkanakku) severne Mezopotamije.
Poglej Kratka kronologija in Išme-Dagan
Isin
Isin (sumersko I3-si-inki), sodobni Ishan al-Bahriyat, je arheološko najdišče v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah.
Poglej Kratka kronologija in Isin
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Kratka kronologija in Kasiti
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Kratka kronologija in Lagaš
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Kratka kronologija in Larsa
Lipit-Ištar
Lipit-Ištar ali Lipit-Eštar je bil peti vladar prve isinske dinastije, ki je vladal približno od 1870 pr.
Poglej Kratka kronologija in Lipit-Ištar
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Kratka kronologija in Mari
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Kratka kronologija in Medijci
Nabonasar
Nabû-nāṣir (klinopisno dAG-PAB ali dAG-ŠEŠ-ir, grško Ναβονάσσαρος, iz katerega izhaja ime Nabonasar - Nabû (je) zaščitnikJ.A. Brinkman (1968). Nabonassar. A political history of post-Kassite Babylonia, 1158-722 B.C.
Poglej Kratka kronologija in Nabonasar
Naplanum
Naplanum (Na-ap-la-nu-um) je bil prvi neodvisni kralj antičnega mezopotamskega mesta Larse, ki je vladal približno od 1961 do 1940 pr.
Poglej Kratka kronologija in Naplanum
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Kratka kronologija in Naram-Sin Akadski
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Kratka kronologija in Nipur
Nur-Adad
Nur-Adad bil osmi kralj Larse, ki je vladal od 1865 pr.
Poglej Kratka kronologija in Nur-Adad
Pepi I.
Pepi I. Merire je bil tretji faraon iz Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal od 2332 pr.
Poglej Kratka kronologija in Pepi I.
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Kratka kronologija in Ramzes II.
Rim-Sin I.
Larsi (1820 pr. n. št.); Muzej Louvre, Pariz Rim-Sin I. je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1822 do 1763 pr.
Poglej Kratka kronologija in Rim-Sin I.
Rim-Sin II.
Rim-Sin II. je bil uzurpator prestola v Larsi, ki je vladal od 1741 do 1736 pr.
Poglej Kratka kronologija in Rim-Sin II.
Rimuš
Rimuš je bil drugi kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal od 2283 do 2274 pr.
Poglej Kratka kronologija in Rimuš
Samium
Samium ali Samiom je bil verjetno tretji amoritski kralj posumerske mestne države Larse, ki je vladal okoli 1976 do 1942 pr.
Poglej Kratka kronologija in Samium
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Kratka kronologija in Samsu-iluna
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Kratka kronologija in Sargon Akadski
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Kratka kronologija in Seznam babilonskih kraljev
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Kratka kronologija in Seznam sumerskih kraljev
Sili-Adad
Sili-Adad je bil dvanajsti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal leta 1836-1835 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sili-Adad
Sin-Eribam
Sin-Eribam ali Sin-Iribam bil deseti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal samo dve leti od 1778 do 1776 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sin-Eribam
Sin-Idinam
Kamnita tablica s Sin-Idinamovim napisom; Walters Art Museum, Baltimore, ZDA Sin-Idinam je bil deveti kralj Larse, ki je vladal od 1849 do 1843 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sin-Idinam
Sin-Ikišam
Sin-Ikišam bil enajsti amoritski kralj mezopotamske mestne države Larse, ki je vladal od 1776 do 1771 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sin-Ikišam
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Kratka kronologija in Sirija
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Poglej Kratka kronologija in Srednja kronologija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Kratka kronologija in Stari Egipt
Sumu-la-El
Sumu-la-El (tudi Sumulael ali Sumu-la-ilu) je bil kralj iz Prve babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1817 do 1781 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sumu-la-El
Sumuel
Votivni kipec iz Sumuelovega obdobjaa; Muzej Louvre, Pariz Sumuel, Sumu-El ali Sumu-ilum je bil sedmi amoritski vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1830 do 1801 pr.
Poglej Kratka kronologija in Sumuel
Susa
Susa je lahko.
Poglej Kratka kronologija in Susa
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Kratka kronologija in Tell Brak
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Kratka kronologija in Tiglat-Pileser I.
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Kratka kronologija in Uma
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Kratka kronologija in Urartu
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Kratka kronologija in Uruk
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Poglej Kratka kronologija in Utu-hengal
Varad-Sin
Ninsuninega templja v Larsi s posvetilom larškega kralja Varad-Sina; Muzej Louvre, Pariz Varad-Sin (klinopisno Ir-en.zu) je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1834 do 1823 pr.
Poglej Kratka kronologija in Varad-Sin
Zabaja
Zabaja je bil vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1877 do 1868 pr.
Poglej Kratka kronologija in Zabaja