Kazalo
39 odnosi: Akadščina, Akadsko kraljestvo, Amorejščina, Asirija, Šar-Kali-Šari, Babilonija, Elam, Elamščina, Goti, Gudea, Hetitščina, Hurijščina, Indoevropski jeziki, Iranci, Kir II., Kurdi, Kurdistan, Lagaš, Louvre, Lugal-Ane-Mundu, Medija, Medijci, Mezopotamija, Naram-Sin Akadski, Nipur, Nomadi, Pariz, Ptolemaj, Sargon Akadski, Semitski jeziki, Seznam sumerskih kraljev, Sumerščina, Sumerija, Tigris, Toharščina, Uma, Uruk, Utu-hengal, Zagros.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Gutijci in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Gutijci in Akadsko kraljestvo
Amorejščina
Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Poglej Gutijci in Amorejščina
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Gutijci in Asirija
Šar-Kali-Šari
Šar-Kali-Šari ali Šarkališari (akadsko kralj kraljev) je bil kralj Akadskega cesarstva, ki je vladal 25 (ali 24) let okoli leta 2100 pr.
Poglej Gutijci in Šar-Kali-Šari
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Gutijci in Babilonija
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Gutijci in Elam
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Gutijci in Elamščina
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Gutijci in Goti
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Gutijci in Gudea
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Gutijci in Hetitščina
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Gutijci in Hurijščina
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Gutijci in Indoevropski jeziki
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Gutijci in Iranci
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Gutijci in Kir II.
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Gutijci in Kurdi
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Gutijci in Kurdistan
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Gutijci in Lagaš
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Gutijci in Louvre
Lugal-Ane-Mundu
Lugal-Ane-Mundu ali Lugalanemundu (sumersko kralj ustvaril nebo) je bil najpomembnejši kralj sumerske mestne države Adab in v ''Seznamu sumerskih kraljev'' edini predstavnik Adabske dinastije, ki je vladal v 26.
Poglej Gutijci in Lugal-Ane-Mundu
Medija
Medija je lahko.
Poglej Gutijci in Medija
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Gutijci in Medijci
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Gutijci in Mezopotamija
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Gutijci in Naram-Sin Akadski
Nipur
Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.
Poglej Gutijci in Nipur
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Gutijci in Nomadi
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Gutijci in Pariz
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Gutijci in Ptolemaj
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Gutijci in Sargon Akadski
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Gutijci in Semitski jeziki
Seznam sumerskih kraljev
Sumerija Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja.
Poglej Gutijci in Seznam sumerskih kraljev
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Gutijci in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Gutijci in Sumerija
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Gutijci in Tigris
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Gutijci in Toharščina
Uma
Uma ali Umma, sodobni Umm al-Aqarib, Provinca Dhi Qar, Irak, je bila starodavno mesto v Sumeriji.
Poglej Gutijci in Uma
Uruk
Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.
Poglej Gutijci in Uruk
Utu-hengal
Utu-hengal (sumersko 𒀭𒌓𒃶𒅅, Dutu-ḫe₂-ŋal₂) ali Utu-Hegal je bil eden prvih domorodnih sumerskih kraljev, ki je vladal po več stoletjih akadske in gutske vladavine.
Poglej Gutijci in Utu-hengal
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Gutijci in Zagros