Odpri v Google MapsKazalo
69 odnosi: Afganistan, Akadščina, Akadsko kraljestvo, Akropola, Alep, Amoriti, Arabščina, Železna doba, Bazalt, Biblos, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Ciper, Dagon, Damask, Eblaitščina, Evfrat, Fenicija, Gudea, Hadad, Hetiti, Hotepibre, Huriti, Ištar, Ibbit-Lim, Igriš-Halam, Immeja, Indilima, Irkab-Damu, Isar-Damu, Jahve, Jamhad, Karkemiš, Kültepe, Kefren, Klinopis, Kun-Damu, Lagaš, Levant, Libanonska cedra, Mari, Mezopotamija, Muršili I., Naram-Sin Akadski, Nur (gorovje), Onager (orožje), Osel, Panteon, Pepi I., Rešef, ... Razširi indeks (19 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Ebla in Afganistan
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Ebla in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Ebla in Akadsko kraljestvo
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Ebla in Akropola
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Ebla in Alep
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Ebla in Amoriti
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Ebla in Arabščina
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Ebla in Železna doba
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Ebla in Bazalt
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Ebla in Biblos
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Ebla in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Ebla in Bronasta doba
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Ebla in Ciper
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Ebla in Dagon
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Ebla in Damask
Eblaitščina
Eblaitščina ali stara sirščina je izumrli semitski jezik, ki se je govoril v 3.
Poglej Ebla in Eblaitščina
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Ebla in Evfrat
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Ebla in Fenicija
Gudea
Gudea (sumersko 𒅗𒌤𒀀, Gu3-de2-a) je bil od okoli 2144–2124 pr.
Poglej Ebla in Gudea
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Ebla in Hadad
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Ebla in Hetiti
Hotepibre
Hotepibre Kemau Siharnedžheritef, krajše Sehetepibre I. ali Sehetepibre II., odvosno od vira, je bil egipčanski faraon iz Trinajste dinastije, ki je vladal v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Ebla in Hotepibre
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Ebla in Huriti
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Ebla in Ištar
Ibbit-Lim
Ibbit-Lim je najzgodnejši znani vladar tretjega Kraljestva Ebla v sodobni Siriji.
Poglej Ebla in Ibbit-Lim
Igriš-Halam
Igriš-Halam je bil kralj starodavne mestne države Ebla.
Poglej Ebla in Igriš-Halam
Immeja
Immeja je bil kralj Eble v sodobni Siriji, ki je vladal okoli 1750–1725 pr.
Poglej Ebla in Immeja
Indilima
Indilima ali Indilimgur,Matthiae, Paolo (2010): Ebla.
Poglej Ebla in Indilima
Irkab-Damu
Irkab-Damu je bil kralj prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2340 pr.
Poglej Ebla in Irkab-Damu
Isar-Damu
Isar-Damu je bil kralj (malikum) prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2320 pr.
Poglej Ebla in Isar-Damu
Jahve
Jahve (tudi Jahweh, Jehova, Jehowah, Jehawah, ipd.) so različice imena hebrejskega in kasneje judovskega in izraelskega Boga, ki naj bi se po tem imenu razodel Mojzesu.
Poglej Ebla in Jahve
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Poglej Ebla in Jamhad
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Ebla in Karkemiš
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Poglej Ebla in Kültepe
Kefren
Kefren (iz starogrškega, Hefren), Kafre ali Kafra je bil egipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal 26 let okoli 2570 pr.
Poglej Ebla in Kefren
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Ebla in Klinopis
Kun-Damu
Kun-Damu ali Kum-Damu je bil kralj (malikum) prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2400 pr.
Poglej Ebla in Kun-Damu
Lagaš
Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.
Poglej Ebla in Lagaš
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Ebla in Levant
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Ebla in Libanonska cedra
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Ebla in Mari
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Ebla in Mezopotamija
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Poglej Ebla in Muršili I.
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Ebla in Naram-Sin Akadski
Nur (gorovje)
Gorovje Nur (turško Nur Dağları, Gore svete svetlobe, starogrško, Amanós), v preteklosti znano kot Alma-Dağ je gorska veriga v turški provinci Hatay.
Poglej Ebla in Nur (gorovje)
Onager (orožje)
za živalsko vrsto glej Onager (žival)Rimski ''Divji osel'' Sodobna različica onagra Onager (latinsko onagres - divji osel) je vzvojna mehanska metalna naprava, ki je predhodnica srednjeveškega katapulta.
Poglej Ebla in Onager (orožje)
Osel
Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).
Poglej Ebla in Osel
Panteon
Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.
Poglej Ebla in Panteon
Pepi I.
Pepi I. Merire je bil tretji faraon iz Šeste egipčanske dinastije, ki je vladal od 2332 pr.
Poglej Ebla in Pepi I.
Rešef
Rešef ali Rešep (kanaansko רשף, ršp, eblaitsko Rašap, egipčansko ršpw) je bil kanaanski bog, povezan s kugo ali njeno poosebljenje.
Poglej Ebla in Rešef
Sagisu
Sagisu ali Sagišu je bil kralj (malikum) prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli 2680 pr.
Poglej Ebla in Sagisu
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Ebla in Sargon Akadski
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Ebla in Semiti
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Ebla in Semitski jeziki
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Ebla in Sirija
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Ebla in Stari Egipt
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Ebla in Sumerščina
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Poglej Ebla in Sumerija
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Ebla in Sveto pismo
Tablice iz Eble
terakote Damaščanska vrata Tablice iz Eble so zbirka 1.800 nepoškodovanih glinastih tablic, 4.700 fragmentov in več tisoč majhnih žetonov, ki so jih izkopali v arhivih dvorne palače v starodavni Ebli, Sirija.
Poglej Ebla in Tablice iz Eble
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Ebla in Tešub
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Ebla in Tell Brak
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Ebla in Turčija
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Ebla in Ugarit
Ur
Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.
Poglej Ebla in Ur
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Ebla in Utu
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Ebla in Venera
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Ebla in Vezir
Volna
Surova volna Volna so vlakna, pridelana iz kožuhov živali družine caprinae, predvsem udomačene ovce.
Poglej Ebla in Volna