Kazalo
64 odnosi: Akadsko kraljestvo, Alalah, Alep, Ami-Saduka, Amorejščina, Amoriti, Anatolija, Ank, Asirija, Šamši-Adad I., Babilon, Baker, Bronasta doba, Ciper, Citadela, Dagon, Der, Ebla, Egejska civilizacija, Egejsko morje, Elam, Emar, Evfrat, Habur, Hadad, Hamurabi, Hamurabi I. Jamhadski, Hamurabi III. Jamhadski, Hatuša, Hatušili I., Hetiti, Huriti, Ibal-pi-el II., Ikonografija, Iran, Jahdun-Lim, Jarim-Lim I., Jasmah-Adad, Karkemiš, Kralj, Larsa, Levant, Mari, Mezopotamija, Minojska doba, Mitani, Monarhija, Muršili I., Panteon, Perzijski zaliv, ... Razširi indeks (14 več) »
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Jamhad in Akadsko kraljestvo
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Jamhad in Alalah
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Jamhad in Alep
Ami-Saduka
Ami-Saduka, tudi Amisaduka in Amizaduga, je bil deseti kralj iz Prve babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1646-1626 pr.
Poglej Jamhad in Ami-Saduka
Amorejščina
Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda.
Poglej Jamhad in Amorejščina
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Jamhad in Amoriti
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Jamhad in Anatolija
Ank
Ank (egiptovsko: IPA:; U + 2625 ☥ ali U + 132F9 𓋹) pomeni dih življenja, ključ Nila ali crux ansata (latinsko »križ z ročajem«).
Poglej Jamhad in Ank
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Jamhad in Asirija
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Poglej Jamhad in Šamši-Adad I.
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Jamhad in Babilon
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Jamhad in Baker
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Jamhad in Bronasta doba
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Jamhad in Ciper
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Jamhad in Citadela
Dagon
Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.
Poglej Jamhad in Dagon
Der
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Der (sumersko ALUDi-e-ir, ALUDi-e-ir 𒌷𒂦𒀭𒆠 uruBAD3.ANki) je bil sumerska mestna država na mestu sedanjega Tell Aqarja pri al-Badri v iraškem guvernoratu Wasit.
Poglej Jamhad in Der
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Jamhad in Ebla
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Jamhad in Egejska civilizacija
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Jamhad in Egejsko morje
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Jamhad in Elam
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Poglej Jamhad in Emar
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Jamhad in Evfrat
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Jamhad in Habur
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Jamhad in Hadad
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Poglej Jamhad in Hamurabi
Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi I. je bil tretji dokazani kralj Jamhada (Halab, Alep), ki je vladal od okoli 1764 pr.
Poglej Jamhad in Hamurabi I. Jamhadski
Hamurabi III. Jamhadski
Hamurabi III. je bil kralj Jamhada (Halaba, Alepa), ki je nasledil Jarim-Lima III. in vladal od okoli 1625 pr.
Poglej Jamhad in Hamurabi III. Jamhadski
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Jamhad in Hatuša
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Poglej Jamhad in Hatušili I.
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Jamhad in Hetiti
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Jamhad in Huriti
Ibal-pi-el II.
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št. Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji.
Poglej Jamhad in Ibal-pi-el II.
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Jamhad in Ikonografija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Jamhad in Iran
Jahdun-Lim
Jahdun-Lim (akadsko ia-aḫ-du-li-im) je ime dveh kraljev Gornje Mezopotamije: kralja Marija, ki je vladal v 19.-18.
Poglej Jamhad in Jahdun-Lim
Jarim-Lim I.
Jarim-Lim I. je bil drugi kralj staroveškega amoritskega kraljestva Jamhad.
Poglej Jamhad in Jarim-Lim I.
Jasmah-Adad
Država Šamši-Adada I. Jasmah-Adad je bil mlajši sin amoritskega kralja Gornje Mezopotamije Šamši-Adada I., katerega je oče po uspešnem vojaškem napadu na Mari po umoru kralja Jahdun-Lima Marijskega leta 1795 pr.
Poglej Jamhad in Jasmah-Adad
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Jamhad in Karkemiš
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Jamhad in Kralj
Larsa
Larsa (sumerski logogram UD.UNUGKI, ki se bere Larsamki) je bila pomembno antično sumersko mesto in središče kulta sončnega boga Utuja.
Poglej Jamhad in Larsa
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Jamhad in Levant
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Jamhad in Mari
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Jamhad in Mezopotamija
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Poglej Jamhad in Minojska doba
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Jamhad in Mitani
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Jamhad in Monarhija
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Poglej Jamhad in Muršili I.
Panteon
Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.
Poglej Jamhad in Panteon
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Jamhad in Perzijski zaliv
Samsu-iluna
Samsu-iluna (amoritsko Šamšu) je bil sedmi kralj babilonske Amoritske dinastije, ki je vladal od 1750 do 1712 pr. n. št. (srednja kronologija) oziroma od 1686 do 1648 pr. n. št (kratka kronologija). Bil je sin in naslednik kralja Hamurabija in neznane matere. Njegovo vladavino so zaznamovali siloviti upori v pokrajinah, ki jih je osvojil njegov oče, in opustitev številnih pomembnih mest, predvsem v Sumeriji.Postgate (1994), str.
Poglej Jamhad in Samsu-iluna
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.
Poglej Jamhad in Semiti
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Poglej Jamhad in Sin (mitologija)
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Jamhad in Sirija
Srednja kronologija
Ami-Sadukova Venerina tablica, glina, velikost 17,14 x 9,20 x 2,22 cm; Britanski muzej, London Za časovnico v absolutnih datumih glej kratko kronologijo.
Poglej Jamhad in Srednja kronologija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Jamhad in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Jamhad in Stari Egipt
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Jamhad in Stari vek
Sumu-Epuh
Sumu-Epuh je bil prvi dokazani kralj Jamhada/Halaba.
Poglej Jamhad in Sumu-Epuh
Sumu-Jaman
Sumu-Jaman je bil kralj Marija, ki je vladal okoli 1796 do 1794 pr.
Poglej Jamhad in Sumu-Jaman
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Poglej Jamhad in Tešub
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Jamhad in Tempelj
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Jamhad in Vazal
Zimri-Lim
Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.
Poglej Jamhad in Zimri-Lim