Kazalo
101 odnosi: Ašur, Ašur-ubalit I., Adad-nirari I., Akadščina, Alalah, Alep, Amarnska pisma, Amenhotep I., Amenhotep II., Amenhotep III., Amoriti, Anatolija, Arbil, Artašumara, Artatama I., Artatama II., Asirija, Astronom, Šalmaneser I., Šalmaneser III., Šattivaza, Šattuara, Šattuara II., Šauštatar, Šupiluliuma I., Šuttarna I., Šuttarna II., Šuttarna III., Železna doba, Babilon, Babilonija, Bronasta doba, Ebla, Ehnaton, Eriba-Adad I., Evfrat, Fenicija, Hadad, Hama, Harran, Hatuša, Hatušili III., Hetiti, Hurijščina, Huriti, Ištar, Indoevropski jeziki, Indoiranski jeziki, Indra, Irak, ... Razširi indeks (51 več) »
- Bivše države na Srednjem vzhodu
- Huriti
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Mitani in Ašur
Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.
Poglej Mitani in Ašur-ubalit I.
Adad-nirari I.
Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..
Poglej Mitani in Adad-nirari I.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Mitani in Akadščina
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Mitani in Alalah
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Mitani in Alep
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Mitani in Amarnska pisma
Amenhotep I.
Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.
Poglej Mitani in Amenhotep I.
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Mitani in Amenhotep II.
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Poglej Mitani in Amenhotep III.
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Poglej Mitani in Amoriti
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Mitani in Anatolija
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Poglej Mitani in Arbil
Artašumara
Artašumara (sanskrt Ṛta-smara, On misli na Ṛta) je bil v 14.
Poglej Mitani in Artašumara
Artatama I.
Artatama I. (sanskrt Ṛta-dhaman, Njegov dom je Rta) je bil kralj huritskega kraljestva Mitani ki je vladal v poznem 15.
Poglej Mitani in Artatama I.
Artatama II.
Artatama II. (sanskrt: Ṛta-dhaman, njegovo bivališče je Ṛta) je bil uzurpator prestola kralje Tušratte Mitanskega v 14.
Poglej Mitani in Artatama II.
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Mitani in Asirija
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Mitani in Astronom
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Mitani in Šalmaneser I.
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Poglej Mitani in Šalmaneser III.
Šattivaza
Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.
Poglej Mitani in Šattivaza
Šattuara
Šattuara je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v 13.
Poglej Mitani in Šattuara
Šattuara II.
Šattuara II. je bil zadnji znani kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal sredi 13.
Poglej Mitani in Šattuara II.
Šauštatar
Šauštatarjev vladarski pečat Šauštatar je bil kralj huritskega kraljestva Mitani, ki je vladal v 15.
Poglej Mitani in Šauštatar
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Mitani in Šupiluliuma I.
Šuttarna I.
Šuttarna I. je bil drugi kralj Mitanija.
Poglej Mitani in Šuttarna I.
Šuttarna II.
Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.
Poglej Mitani in Šuttarna II.
Šuttarna III.
Šuttarna III. je bil mitanski kralj, ki je vladal malo časa v 14.
Poglej Mitani in Šuttarna III.
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Mitani in Železna doba
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Mitani in Babilon
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Mitani in Babilonija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Mitani in Bronasta doba
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Poglej Mitani in Ebla
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Mitani in Ehnaton
Eriba-Adad I.
Eriba-Adad I. (akadsko mSU-dIM ali mSU-d10, (bog) Adad je nadomestil) je bil od leta 1392 pr.
Poglej Mitani in Eriba-Adad I.
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Mitani in Evfrat
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Mitani in Fenicija
Hadad
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
Poglej Mitani in Hadad
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Mitani in Hama
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Mitani in Harran
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Poglej Mitani in Hatuša
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Mitani in Hatušili III.
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Mitani in Hetiti
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Mitani in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Mitani in Huriti
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Mitani in Ištar
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Mitani in Indoevropski jeziki
Indoiranski jeziki
Indoiranski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.
Poglej Mitani in Indoiranski jeziki
Indra
Kip boga Indre in triglavega boga Eravana Indra je eden glavnih in najstarejših Bogov v hindujski veri; je bog neba, gospodar groma in bliska, daje dež, plodnost zemlji in vodo reki Ind.
Poglej Mitani in Indra
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Mitani in Irak
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Mitani in Ječmen
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Mitani in Kadeš
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Mitani in Karkemiš
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Mitani in Kasiti
Kirta
Kirta je bil legendaren mitanski kralj, ki je živel morda okoli leta 1500 pr.
Poglej Mitani in Kirta
Kizuvatna
Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan.
Poglej Mitani in Kizuvatna
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Mitani in Klinopis
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Poglej Mitani in Kratka kronologija
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Mitani in Levant
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Mitani in Lingua franca
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Mitani in Mari
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Poglej Mitani in Megido
Mitra (razločitev)
Mitra je lahko.
Poglej Mitani in Mitra (razločitev)
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Poglej Mitani in Muršili I.
Muršili II.
Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.
Poglej Mitani in Muršili II.
Muršili III.
Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.
Poglej Mitani in Muršili III.
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Poglej Mitani in Nija
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Mitani in Ninive
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Poglej Mitani in Nuzi
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Mitani in Oront
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Mitani in Osemnajsta egipčanska dinastija
Paršatatar
Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.
Poglej Mitani in Paršatatar
Puzur-Ašur III.
Puzur-Ašur III. je bil od leta 1503 pr.
Poglej Mitani in Puzur-Ašur III.
Sanskrt
devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.
Poglej Mitani in Sanskrt
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Mitani in Semitski jeziki
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Poglej Mitani in Seznam asirskih vladarjev
Sin (mitologija)
Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.
Poglej Mitani in Sin (mitologija)
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Mitani in Sirija
Sirske vojne
Sirska vojna je naziv več vojn.
Poglej Mitani in Sirske vojne
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Mitani in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Mitani in Stari Egipt
Taite
Taite (v asirskih virih Taidu) je bila ena od dveh prestolnic Mitanskega kraljestva.
Poglej Mitani in Taite
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Poglej Mitani in Taurus
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Mitani in Tigris
Tušratta
Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.
Poglej Mitani in Tušratta
Tudhalija I.
Tudhalija I., včasih tudi Tudhalija II.
Poglej Mitani in Tudhalija I.
Tudhalija II.
Tudhalija II., včasih tudi Tudhalija III., je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal od okoli 1360 (?) do 1344 pr.
Poglej Mitani in Tudhalija II.
Tudhalija III.
Tudhalija III. je bil kratkoživ kralj Novega hetitskega kraljestva (cesarstva), ki je vladal okoli leta 1344 pr.
Poglej Mitani in Tudhalija III.
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Poglej Mitani in Tukulti-Ninurta I.
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Mitani in Turčija
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Mitani in Tutmoz I.
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Mitani in Tutmoz III.
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Mitani in Tutmoz IV.
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Mitani in Ugarit
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Poglej Mitani in Urartščina
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Mitani in Urartu
Utu
Mezopotamski sončni bog Šamaš na reliefu iz Nimruda Utu (akadski prevod sumerskega UD - Sonce, asirsko-babilonsko Šamaš – Sonce) je bil v sumerski mitologiji bog Sonca.
Poglej Mitani in Utu
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Mitani in Vašukani
Varuna
Vanura To je članek o bogu Varuni.
Poglej Mitani in Varuna
Vasašatta
Vasašatta je bil kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal v zgodnjem 13.
Poglej Mitani in Vasašatta
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Poglej Mitani in Vezir