Kazalo
71 odnosi: Ašur-ubalit I., Adad-nirari I., Alalah, Amarnska pisma, Amarnsko obdobje, Amenhotep I., Amenhotep II., Artašumara, Artatama I., Artatama II., Asirci, Šalmaneser I., Šaruhen, Šattivaza, Šattuara, Šattuara II., Šauštatar, Šupiluliuma I., Šuttarna I., Šuttarna II., Šuttarna III., Bitka pri Kadešu, Bitka pri Megidu, Burnaburiaš II., Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Ehnaton, Eriba-Adad I., Göreme, Habur, Hajk Veliki, Hati (Anatolija), Heladsko obdobje, Hetiti, Hurijščina, Huriti, Jamhad, Kadeš, Kanaan, Karkemiš, Kasiti, Kirta, Kraljeva nekropola, Biblos, Kurigalzu I., Luksor, Luvijci, Muršili III., Nuhaše, Nuzi, Paršatatar, Pijaššili, ... Razširi indeks (21 več) »
Ašur-ubalit I.
Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.
Poglej Mitani in Ašur-ubalit I.
Adad-nirari I.
Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..
Poglej Mitani in Adad-nirari I.
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Poglej Mitani in Alalah
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Mitani in Amarnska pisma
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Poglej Mitani in Amarnsko obdobje
Amenhotep I.
Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.
Poglej Mitani in Amenhotep I.
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Mitani in Amenhotep II.
Artašumara
Artašumara (sanskrt Ṛta-smara, On misli na Ṛta) je bil v 14.
Poglej Mitani in Artašumara
Artatama I.
Artatama I. (sanskrt Ṛta-dhaman, Njegov dom je Rta) je bil kralj huritskega kraljestva Mitani ki je vladal v poznem 15.
Poglej Mitani in Artatama I.
Artatama II.
Artatama II. (sanskrt: Ṛta-dhaman, njegovo bivališče je Ṛta) je bil uzurpator prestola kralje Tušratte Mitanskega v 14.
Poglej Mitani in Artatama II.
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Mitani in Asirci
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Poglej Mitani in Šalmaneser I.
Šaruhen
Šaruhen je bil staroveško mesto v Negevski puščavi ali morda v Gazi.
Poglej Mitani in Šaruhen
Šattivaza
Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.
Poglej Mitani in Šattivaza
Šattuara
Šattuara je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v 13.
Poglej Mitani in Šattuara
Šattuara II.
Šattuara II. je bil zadnji znani kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal sredi 13.
Poglej Mitani in Šattuara II.
Šauštatar
Šauštatarjev vladarski pečat Šauštatar je bil kralj huritskega kraljestva Mitani, ki je vladal v 15.
Poglej Mitani in Šauštatar
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Mitani in Šupiluliuma I.
Šuttarna I.
Šuttarna I. je bil drugi kralj Mitanija.
Poglej Mitani in Šuttarna I.
Šuttarna II.
Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.
Poglej Mitani in Šuttarna II.
Šuttarna III.
Šuttarna III. je bil mitanski kralj, ki je vladal malo časa v 14.
Poglej Mitani in Šuttarna III.
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Mitani in Bitka pri Kadešu
Bitka pri Megidu
Bitka pri Megidu je bila bitka med egipčanskom faraonom Tutmozom III. in kadeškim kraljem Hiskosom pred mestom Megido v Palestini.
Poglej Mitani in Bitka pri Megidu
Burnaburiaš II.
Burnaburiaš II., na kraljevskih napisih in v pismih kasitsko Bur-na- ali Bur-ra-Bu-ri-ia-aš, kar pomeni služabnik ali varovanec vladarja vsega sveta, je bil kasitski kralj Babilonskega kraljestva, ki se je takrat imenovalo Karduniaš.
Poglej Mitani in Burnaburiaš II.
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.
Poglej Mitani in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Mitani in Ehnaton
Eriba-Adad I.
Eriba-Adad I. (akadsko mSU-dIM ali mSU-d10, (bog) Adad je nadomestil) je bil od leta 1392 pr.
Poglej Mitani in Eriba-Adad I.
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Poglej Mitani in Göreme
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Mitani in Habur
Hajk Veliki
Hajk Veliki (armensko: Հայկ, armenska izgovorjava) ali Veliki Hajk, znan tudi kot Hajk Nahapet (Հայկ Նահապետ, armenska izgovorjava:, Hajk 'glava družine' ali patriarh), je legendarni patriarh in ustanovitelj armenskega naroda.
Poglej Mitani in Hajk Veliki
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Mitani in Hati (Anatolija)
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Mitani in Heladsko obdobje
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Mitani in Hetiti
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Mitani in Hurijščina
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Mitani in Huriti
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Poglej Mitani in Jamhad
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Poglej Mitani in Kadeš
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Mitani in Kanaan
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Mitani in Karkemiš
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Poglej Mitani in Kasiti
Kirta
Kirta je bil legendaren mitanski kralj, ki je živel morda okoli leta 1500 pr.
Poglej Mitani in Kirta
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Poglej Mitani in Kraljeva nekropola, Biblos
Kurigalzu I.
Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.
Poglej Mitani in Kurigalzu I.
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Poglej Mitani in Luksor
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Poglej Mitani in Luvijci
Muršili III.
Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.
Poglej Mitani in Muršili III.
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Poglej Mitani in Nuhaše
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Poglej Mitani in Nuzi
Paršatatar
Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.
Poglej Mitani in Paršatatar
Pijaššili
Pijaššili, znan tudi kot Šarri-Kušuh, je bil hetitski princ in srednji sin kralja Šupiluliume I., mlajši od Arnuvande I. in starejši od Šupiluliumovega naslednika Muršilija II. in morda tudi od nesrečnega Zananze.
Poglej Mitani in Pijaššili
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Poglej Mitani in Rib-Hadda
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Poglej Mitani in Sidon
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Mitani in Stari Egipt
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Mitani in Staro asirsko cesarstvo
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Poglej Mitani in Starodavni Bližnji vzhod
Taite
Taite (v asirskih virih Taidu) je bila ena od dveh prestolnic Mitanskega kraljestva.
Poglej Mitani in Taite
Tebe, Egipt
Območje Luksorja - nekdanjih Teb Tebe (starogrško Θῆβαι, Thēbai), ki so bile starim Egipčanom znane kot Waset, so bile staro egipčansko mesto ob Nilu, približno 800 km južno od Sredozemskega morja.
Poglej Mitani in Tebe, Egipt
Telipinu
Telipinu je bil kralj Hetitov (Staro kraljestvo), ki je vladal okoli leta 1460 pr.
Poglej Mitani in Telipinu
Tell Barri
Tell Barri, staroveški Kahat, je tell in arheološko najdišče v guvernatu Al-Hasakah v severovzhodni Siriji.
Poglej Mitani in Tell Barri
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Mitani in Tell Brak
Teodozijev obelisk
Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.
Poglej Mitani in Teodozijev obelisk
Tija
Tija, tudi Tije, Taja, Tij in Tiji, je bila hčerka Juje in Tuje, * okoli 1398 pr. n. št., Ahmim, Gornji Egipt, † 1338 pr. n. št., Tebe Bila je velika kraljeva žena faraona Amenhotepa III., mati faraona Ehnatona in stara mati faraona Tutankamona.
Poglej Mitani in Tija
Tušratta
Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.
Poglej Mitani in Tušratta
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Mitani in Tutankamon
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Mitani in Tutmoz III.
Tutmoz IV.
Tutmoz IV. (egipčansko /ḏḥwty.ms/ Djehutymes, Tot je rojen), včasih tudi Tutmozis IV., je bil osmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal v letih 1401–1391 pr.
Poglej Mitani in Tutmoz IV.
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Mitani in Ugarit
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Poglej Mitani in Vašukani
Vasašatta
Vasašatta je bil kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal v zgodnjem 13.
Poglej Mitani in Vasašatta
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Mitani in Zgodovina Armenije
1420 pr. n. št.
1420 pr.
Poglej Mitani in 1420 pr. n. št.