Podobnosti med Huriti in Mitani
Huriti in Mitani še 33 stvari v skupni (v Unijapedija): Ašur, Akadščina, Alalah, Amarnska pisma, Amenhotep III., Anatolija, Aramejščina, Asirija, Železna doba, Babilon, Bronasta doba, Harran, Hatuša, Hetiti, Hurijščina, Ištar, Irak, Kirta, Kizuvatna, Klinopis, Mari, Muršili I., Ninive, Nuzi, Sirija, Stari Egipt, Tigris, Tušratta, Turčija, Ugarit, ..., Urartščina, Urartu, Vašukani. Razširi indeks (3 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Ašur in Huriti · Ašur in Mitani ·
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Akadščina in Huriti · Akadščina in Mitani ·
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Alalah in Huriti · Alalah in Mitani ·
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Amarnska pisma in Huriti · Amarnska pisma in Mitani ·
Amenhotep III.
Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Amenhotep III. in Huriti · Amenhotep III. in Mitani ·
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Anatolija in Huriti · Anatolija in Mitani ·
Aramejščina
Brez opisa.
Aramejščina in Huriti · Aramejščina in Mitani ·
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Asirija in Huriti · Asirija in Mitani ·
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Huriti in Železna doba · Mitani in Železna doba ·
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Babilon in Huriti · Babilon in Mitani ·
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Bronasta doba in Huriti · Bronasta doba in Mitani ·
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Harran in Huriti · Harran in Mitani ·
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Hatuša in Huriti · Hatuša in Mitani ·
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Hetiti in Huriti · Hetiti in Mitani ·
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Hurijščina in Huriti · Hurijščina in Mitani ·
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Huriti in Ištar · Ištar in Mitani ·
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Huriti in Irak · Irak in Mitani ·
Kirta
Kirta je bil legendaren mitanski kralj, ki je živel morda okoli leta 1500 pr.
Huriti in Kirta · Kirta in Mitani ·
Kizuvatna
Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan. Središče kraljestva je bilo mesto Kummanni. Nekateri deli kraljestva so bili kasneje znani kot Kilikija.
Huriti in Kizuvatna · Kizuvatna in Mitani ·
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Huriti in Klinopis · Klinopis in Mitani ·
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Huriti in Mari · Mari in Mitani ·
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Huriti in Muršili I. · Mitani in Muršili I. ·
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Huriti in Ninive · Mitani in Ninive ·
Nuzi
Nuzi ali Nuzu (akadsko Gasur), sedanji Yorgan Tepe, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto jugozahodno od sedanjega Kirkuka v bližini Tigrisa.
Huriti in Nuzi · Mitani in Nuzi ·
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Huriti in Sirija · Mitani in Sirija ·
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Huriti in Stari Egipt · Mitani in Stari Egipt ·
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Huriti in Tigris · Mitani in Tigris ·
Tušratta
Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.
Huriti in Tušratta · Mitani in Tušratta ·
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Huriti in Turčija · Mitani in Turčija ·
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Huriti in Ugarit · Mitani in Ugarit ·
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Huriti in Urartščina · Mitani in Urartščina ·
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Huriti in Urartu · Mitani in Urartu ·
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Huriti in Mitani imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Huriti in Mitani
Primerjava med Huriti in Mitani
Huriti 83 odnose, medtem ko je Mitani 102. Saj imajo skupno 33, indeks Jaccard je 17.84% = 33 / (83 + 102).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Huriti in Mitani. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: