Kazalo
38 odnosi: Aleksander Veliki, Alep, Amurru, Antakya, Antilibanon, Antiohija, Apamea, Arabščina, Asirija, Šalmaneser III., Beka (dolina), Bitka pri Isu, Bitka pri Kadešu, Bizantinsko cesarstvo, Dioniz, Ep, Etimologija, Fenicija, Grščina, Hama, Hetiti, Homs, Kneževina Antiohija, Križarske države, Levant, Libanon, Libanonsko gorovje, Muvatali II., Ramzes II., Rimsko cesarstvo, Sirija, Sredozemsko morje, Stari Egipt, Strabon, Tifon, Turčija, Turščina, Zevs.
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Oront in Aleksander Veliki
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Oront in Alep
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Poglej Oront in Amurru
Antakya
Antakya (arabsko انطاكية, grško Ἀντιόχεια Antiókheia ali Αντιόχεια Antiócheia, Antakiya) je mesto v južni Turčiji in sedež province Hatay.
Poglej Oront in Antakya
Antilibanon
Antilibanon (Vzhodne gore Libanona; libanonska arabščina جبال الشرقية,, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo.
Poglej Oront in Antilibanon
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Oront in Antiohija
Apamea
Kolonada ob ''cardu maximusu'' Baza zaobljubnega stebra Pokrito stebrišče nekdanje hiše ob ''cardu maximusu'' Pogled na celotno ohranjeno kolonado vzdolž ''carda maximusa'' Apamea (arabsko أفاميا ali آفاميا, Afamia) je nekdanje rimsko mesto z dobro ohranjenimi ruševinami v današnji severozahodni Siriji.
Poglej Oront in Apamea
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Oront in Arabščina
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Oront in Asirija
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Poglej Oront in Šalmaneser III.
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.
Poglej Oront in Beka (dolina)
Bitka pri Isu
Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski.
Poglej Oront in Bitka pri Isu
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Oront in Bitka pri Kadešu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Oront in Bizantinsko cesarstvo
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Oront in Dioniz
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Oront in Ep
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Poglej Oront in Etimologija
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Oront in Fenicija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Oront in Grščina
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Oront in Hama
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Oront in Hetiti
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Oront in Homs
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Oront in Kneževina Antiohija
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Oront in Križarske države
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Oront in Levant
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Oront in Libanon
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Poglej Oront in Libanonsko gorovje
Muvatali II.
Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.
Poglej Oront in Muvatali II.
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Oront in Ramzes II.
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Oront in Rimsko cesarstvo
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Oront in Sirija
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Oront in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Oront in Stari Egipt
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Oront in Strabon
Tifon
Tifon upodobljen na starogrški vazi Tifon je v grški mitologiji stoglava pošast s kačjim repom, ki jo je premagal Zevs.
Poglej Oront in Tifon
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Oront in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Oront in Turščina
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Oront in Zevs