Kazalo
127 odnosi: Adonis, Ajak (mitologija), Aleksander Veliki, Amalteja, Amon, Anatolija, Anthonis van Dyck, Antigona, Apolon, Ares, Ariadna, Arijan, Aristofan, Artemida, Atena, Bakanalije, Bakh, Bakh in Ariadna, Barberinijev Favn, Basileus, Belvederski torzo, Bog, BTS (glasbena skupina), Clive Staples Lewis, Delfi, Demetra, Diego Velázquez, Dinos (posoda), Diodor Sicilski, Eros, Etiopija, Etrurija, Evripid, Evzebij Cezarejski, Fajstos, Falus, Fenicija, Ferekid, Friedrich Nietzsche, Frigija, Furiettijevi Kentavri, George Bernard Shaw, Harite, Heba, Hefajst, Helena (mitologija), Heraklej, Hermes, Himen (mitologija), Homer, ... Razširi indeks (77 več) »
- Bogovi kmetijstva
- Bogovi plodnosti
- Bogovi umetnosti
- Dvanajst bogov Olimpa
- Grški bogovi
Adonis
Adonis, antična plastika, hrani Louvre, Pariz Adónis (Ádonis, iz severozahodno semitske besede 'A-D-N) je lik zahodnosemitskega izvora, kjer igra vodilno vlogo v številnih religijah misterijev, ki vključujejo grško mitologijo v helenistični dobi.
Poglej Dioniz in Adonis
Ajak (mitologija)
Ajak in Telamon Ajak je v grški mitologiji smrtnik, sin Zevsa in Ajgine, ki je bil kralj na otoku Ajgina.
Poglej Dioniz in Ajak (mitologija)
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Dioniz in Aleksander Veliki
Amalteja
Jakoba Jordaensa iz leta 1640 Amalteja je bila v grški mitologiji koza, ki je dojila Zevsa na Kreti.
Poglej Dioniz in Amalteja
Amon
Amon (tudi Amun, Amen in redko Imenand), kar pomeni nevidni, je bilo v staroegipčanski mitologiji ime božanstva, ki se je iz boga zraka razvilo v eno najpomembnejših božanstev − stvarnika duše (ba).
Poglej Dioniz in Amon
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Dioniz in Anatolija
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Dioniz in Anthonis van Dyck
Antigona
za dramo Dušana Jovanovića glej Antigona (Jovanović) Antigona je v grški mitologiji herojinja in princesa.
Poglej Dioniz in Antigona
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Dioniz in Apolon
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Dioniz in Ares
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Poglej Dioniz in Ariadna
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Dioniz in Arijan
Aristofan
Aristófan ali Aristófanes (starogrško ΄Αριστοφάνης: ΄Aristofánes), grški komediograf, * okoli 445 pr. n. št., † okoli 385 pr. n. št. Aristofan je bil najznamenitejši predstavnik t. i. stare komedije.
Poglej Dioniz in Aristofan
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Dioniz in Artemida
Atena
Aténa (grško, Athēnâ ali, Athénē; dorsko, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in vojaške discipline (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje).
Poglej Dioniz in Atena
Bakanalije
Bakanalije (ali Bakanal / karneval) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha ali razbrzdano veseljačenje, so bili rimski Bakhovi festivali, ki so temeljili na različnih ekstatičnih prvinah grških Dionizij.
Poglej Dioniz in Bakanalije
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Dioniz in Bakh
Bakh in Ariadna
Bakh in Ariadna (1522–1523) je Tizianova oljna slika.
Poglej Dioniz in Bakh in Ariadna
Barberinijev Favn
Barberinijev Favn, tudi Fauno Barberini ali Pijani Satir je marmorni kip v naravni velikosti (visok 215 cm), ki se nahaja v Glyptoteki v Münchnu v Nemčiji.
Poglej Dioniz in Barberinijev Favn
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Dioniz in Basileus
Belvederski torzo
Belvederski torzo je fragment marmornega kipa golega moškega, na sprednji strani baze podpisanega z »Apollonios, sin Nestorja atenskega«, ki v antični literaturi ni omenjen.
Poglej Dioniz in Belvederski torzo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Dioniz in Bog
BTS (glasbena skupina)
BTS (korejsko: 방탄소년단), znana tudi kot Bangtan Sonyeondan, Bulletproof Boyscouts in od julija 2017 tudi kot Beyond The Scene, je sedemčlanska fantovska skupina iz Južne Koreje, ki jo je ustvarilo podjetje Big Hit Entertainment.
Poglej Dioniz in BTS (glasbena skupina)
Clive Staples Lewis
Clive Staples Lewis ali kratko C.S. Lewis, britanski zgodovinar, pisatelj, literarni kritik, radijski voditelj in akademik, * 29. november 1898, Belfast, Severna Irska, † 22. november 1963, Oxford, Anglija.
Poglej Dioniz in Clive Staples Lewis
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Dioniz in Delfi
Demetra
Demetra je v grški mitologiji boginja setve in poljedelstva.
Poglej Dioniz in Demetra
Diego Velázquez
Diego Rodríguez de Silva y Velázquez, znan kot Diego Velázquez, španski baročni slikar, * 6. junij 1599, Sevilja, Španija, † 6. avgust 1660, Madrid.
Poglej Dioniz in Diego Velázquez
Dinos (posoda)
Dinos slikarja Antifona, 490 pr. n. št., najden v Pomaricu v Italiji Dinos – neznan atiški slikar, 540 pr. n. št., Louvre (Cp 11243) V klasični arheologiji je dinos velika posoda s polkrožnim telesom iz keramike ali lite kovine, ki praviloma stoji na podstavku.
Poglej Dioniz in Dinos (posoda)
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Dioniz in Diodor Sicilski
Eros
Êros (starogrško: Éros) je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti.
Poglej Dioniz in Eros
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Dioniz in Etiopija
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Dioniz in Etrurija
Evripid
Evrípid ali Evrípides (Euripídes), starogrški dramatik, * okoli 480 pr. n. št., † 406 pr. n. št. Evripid je bil zadnji od treh velikih tragedov klasičnih Aten (druga dva sta bila Ajshil in Sofoklej).
Poglej Dioniz in Evripid
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Poglej Dioniz in Evzebij Cezarejski
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Dioniz in Fajstos
Falus
Falus je penis (zlasti v pokončnem položaju), predmet, ki spominja na penis, ali mimetična slika pokončnega penisa.
Poglej Dioniz in Falus
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Dioniz in Fenicija
Ferekid
Ferekid (tudi Ferekínd in Ferekides) (Ferekídes), starogrški filozof, učenjak in kozmograf, * okoli 550 pr. n. št., otok Sir, Magna Graecia.
Poglej Dioniz in Ferekid
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Dioniz in Friedrich Nietzsche
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Dioniz in Frigija
Furiettijevi Kentavri
Stari Kentaver(Kapitolski muzeji) Mladi Kentaver Furiettijeva Kentavra (znana kot Stari Kentaver in Mladi Kentaver ali Starejši Kentaver in Mlajši Kentaver, ko se obravnavata ločeno) sta par helenističnih ali rimskih sivo-črnih marmornih kipov Kentavrov, ki temeljita na helenističnih modelih.
Poglej Dioniz in Furiettijevi Kentavri
George Bernard Shaw
George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj, * 26. julij 1856, Dublin, Irska, † 2. november 1950, vas Ayot Saint Lawrence, grofija Hertfordshire, Anglija.
Poglej Dioniz in George Bernard Shaw
Harite
Kip Harit Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline; Evfrozina, Aglaja in Talija.
Poglej Dioniz in Harite
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Dioniz in Heba
Hefajst
Hefajst v svoji kovačniciAndrea Mantegna (1431-1506) Hefajst je v grški mitologiji bog ognja in kovaštva; sin Zevsa in Here, Afroditin mož.
Poglej Dioniz in Hefajst
Helena (mitologija)
Helena in Paris Helena je v grški mitologiji hči Zevsa in Lede; sestra Kastorja in Polidevka.
Poglej Dioniz in Helena (mitologija)
Heraklej
Herkul, rimska skulptura iz 2. stoletja pr. n. št. Heraklej tudi Herakles (grško Ἡρακλῆς: Hēraklēs, latinsko Hercules) je bil najslavnejši grški junak.
Poglej Dioniz in Heraklej
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Dioniz in Hermes
Himen (mitologija)
Kip Himena Himen (grško Ὑμέναιος), tudi Himenaj je v grški mitologiji eden izmed erotov (spremljevalcev Erosa in Afrodite), bog zakonske zveze in svatbe in predvsem pesmi, ki so jih peli na svatbah.
Poglej Dioniz in Himen (mitologija)
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Dioniz in Homer
Hore
Dioniz in Hore Hore so v grški mitologiji tri boginje, hčere Zevsa in Temide.
Poglej Dioniz in Hore
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Dioniz in Iliada
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Dioniz in Ind
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Dioniz in Italijanska renesansa
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Dioniz in Johann Joachim Winckelmann
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Dioniz in Julijan (rimski cesar)
Kampanija
Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dioniz in Kampanija
Kentaver
Kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torzo in glavo).
Poglej Dioniz in Kentaver
Ker
Ker so v Grški mitologiji boginje nasilne smrti (psice iz Hada),ker jim je uspelo zapolniti podzemlje z mrtvimi kjer so se do sitega napile človeške krvi.
Poglej Dioniz in Ker
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Dioniz in Kibela
Knosos
Knosos (Κνωσός) je bronastodobno arheološko najdišče na grškem otoku Kreta z ostanki najstarejšega mesta v Evropi.
Poglej Dioniz in Knosos
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Dioniz in Konstantinopel
Krater iz Dervenija
Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.
Poglej Dioniz in Krater iz Dervenija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Dioniz in Kreta
Leptis Magna
Leptis ali Leptis Magna, znana tudi po drugih imenih v antiki, je bilo vidno mesto antične Kartagine in rimske Libije ob ustju Wadi Lebdam v Sredozemlju, danes del mesta Khoms.
Poglej Dioniz in Leptis Magna
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Poglej Dioniz in Lezbos
Libacija
Libacija je ritualno zalivanje tekočine (npr. mleka ali druge tekočine, kot je koruzna moka, pomešana z vodo) ali zrnja, kot je riž, kot daritev bogu ali duhu ali v spomin na mrtve.
Poglej Dioniz in Libacija
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Dioniz in Libija
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Poglej Dioniz in Linearna pisava B
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Dioniz in Louvre
Lukijan
Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.
Poglej Dioniz in Lukijan
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Poglej Dioniz in Mark Tulij Cicero
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Dioniz in Metamorfoze
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Dioniz in Mikene
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Dioniz in Minos
Mojre
''Triumf smrti'' ali ''Tri usode'', flamska tapiserija, okoli 1515; od leve proti desni Atropa, Lahezis in Kloto Mojre so v grški mitologiji tri sestre, hčere Zevsa.
Poglej Dioniz in Mojre
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Dioniz in Mozaik
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Dioniz in Muza
Muzej Prado
Muzej Prado (Museo del Prado) je glavni španski narodni muzej umetnosti in se nahaja v središču Madrida.
Poglej Dioniz in Muzej Prado
Muzikal
Muzikal ali mjuzikel je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete.
Poglej Dioniz in Muzikal
Nikolaj iz Damaska
Nikolaj iz Damaska (tudi Damaskij, gr: Νικόλαος Δαμασκηνός, Nikolāos Damaskēnos; lat: Nicolaus Damascenus) je bil starogrški zgodovinar in filozof, ki je živel v Oktavijanovem obdobju Rimskega imperija.
Poglej Dioniz in Nikolaj iz Damaska
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Dioniz in Nimfa
Nizozemske dežele
Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.
Poglej Dioniz in Nizozemske dežele
Olimpija, Grčija
Olimpija (grško Ὀλυμπία; starogrško, moderno grško Olimpía), svetišče antične Grčije v Elidi na polotoku Peloponez, je znana po prvih olimpijskih igrah klasične dobe.
Poglej Dioniz in Olimpija, Grčija
Orion (ozvezdje)
Ozvezdje Orion na nočnem nebu nad Slovenijo Orion je ozvezdje sedmih zvezd, razporejenih v štirikotnik z nizom treh zvezd na sredini.
Poglej Dioniz in Orion (ozvezdje)
Oziris
Kipec Ozirisa Oziris je v staroegipčanski mitologiji bog mrtvih, plodnosti ter sodnik mrtvih v podzemlju.
Poglej Dioniz in Oziris
Pafos
Pafos je obmorsko mesto na jugovzhodu Cipra in glavno mesto okrožja Pafos.
Poglej Dioniz in Pafos
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Dioniz in Pan
Patras
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.
Poglej Dioniz in Patras
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Dioniz in Pavzanij (geograf)
Perzefona
Perzefona (levo) in Had (desno) - detajl z grške vaze V starogrški mitologiji in religiji je Perzefona, imenovana tudi Kore ali Cora, je hči Zevsa in Demetre.
Poglej Dioniz in Perzefona
Perzej
Kip Perzeja, ki je pravkar odsekal Meduzino glavo Perzej (grško Περσεύς: Perseús) je bil v grški mitologiji sin Danaje in boga Zevsa ter vnuk Akrizija, kralja Argosa.
Poglej Dioniz in Perzej
Peter Paul Rubens
Sir Peter Paul Rubens, flamski slikar, * 28.
Poglej Dioniz in Peter Paul Rubens
Pilos
Pilos (grško Πύλος), zgodovinsko znan tudi pod svojim italijanskim imenom Navarino, je mesto in nekdanja občina v Meseniji na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Dioniz in Pilos
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Poglej Dioniz in Platon
Počivajoči Satir
Počivajoči Satir ali Opirajoči se Satir, znan tudi kot Satyr anapauomenos (starogrško ἀναπαυόμενος, od ἀναπαύω / anapaúô, za počitek), je tip kipa, ki ga običajno pripisujejo antičnemu grškemu kiparju Praksitelu.
Poglej Dioniz in Počivajoči Satir
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Dioniz in Praga
Praksitelov Hermes
Hermes z malim Dionizom, znan tudi kot Praksitelov Hermes ali Hermes iz Olimpije, je antični grški kip Hermesa in dojenčka Dioniza, ki so ga odkrili leta 1877 v ruševinah Herinega templja v Olimpiji v Grčiji.
Poglej Dioniz in Praksitelov Hermes
Priap
Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.
Poglej Dioniz in Priap
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Dioniz in Samos
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Dioniz in Sarkofag
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Dioniz in Satir
Semele
Jupiter in Semele'', Gustave Moreau Semele (tudi Semela,: Seméle) je v grški mitologiji boginja zemlje, hči Harmonije in tebanskega kralja Kadma, Zevsova ljubica in Dionizijeva mati.
Poglej Dioniz in Semele
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Dioniz in Septimij Sever
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Dioniz in Sicilija
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Dioniz in Sigmund Freud
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Poglej Dioniz in Sirij
Skrinja iz Verolija
Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10.
Poglej Dioniz in Skrinja iz Verolija
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Dioniz in Smirna
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Dioniz in Sofoklej
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Poglej Dioniz in Sokrat
Speči hermafrodit
Speči hermafrodit je antični marmorni kip, ki prikazuje hermafrodita v naravni velikosti.
Poglej Dioniz in Speči hermafrodit
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Poglej Dioniz in Starogrška keramika
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Dioniz in Starorimska civilizacija
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti, tudi Likurgova čaša je rimska steklena čaša v okovju iz 4.
Poglej Dioniz in Steklena čaša s prizorom Likurgove smrti
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Dioniz in Strabon
Sveti trije kralji
Sveti trije kralji Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu.
Poglej Dioniz in Sveti trije kralji
Tantal (razločitev)
Tantal je lahko.
Poglej Dioniz in Tantal (razločitev)
Tebe, Grčija
Tebe (/ θiːbz /; stara grščina: Θῆβαι, Thēbai, grški izgovor:; moderna grščina: Θήβα, Thíva) so mesto v Beociji v osrednji Grčiji.
Poglej Dioniz in Tebe, Grčija
Terencij
Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.
Poglej Dioniz in Terencij
Tit Livij
Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.
Poglej Dioniz in Tit Livij
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Dioniz in Tizian
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Dioniz in Trakija
Walt Disney
Walter Elias Disney, ameriški producent, režiser, scenarist, igralec, animator, podjetnik, videc in človekoljub, * 5. december 1901, Chicago, † 15. december, 1966, Burbank.
Poglej Dioniz in Walt Disney
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Dioniz in William Shakespeare
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Dioniz in Zevs
Zgodbe iz Narnije
Zgodbe iz Narnije je serija sedmih fantazijskih knjig britanskega pisatelja C. S. Lewisa.
Poglej Dioniz in Zgodbe iz Narnije
Glej tudi
Bogovi kmetijstva
Bogovi plodnosti
Bogovi umetnosti
Dvanajst bogov Olimpa
Grški bogovi
Prav tako znan kot Bakhos.